Pianist, klaviaturist, elektrofonik, improvizator in skladatelj Rok Zalokar je eden najbolj dejavnih glasbenikov mlajše generacije, ki v svojem ustvarjanju vstopa v številna žanrska in zvočna okolja: od sodobnega jazza, jazzovskih svobodnjaštev, svobodno improvizirane glasbe, eksperimentalnega popa in hiphopa. Ob številnih ad hoc improvizatorskih sodelovanjih ga poznamo tudi kot solista in po zasedbah Rok Zalokar Trio, Zhlehtet, Million Ear ter Kukushai. Poznamo pa ga tudi kot človeka, ki stoji izza koncertnega cikla Impronedeljek, ki se je redno odvijal v CUK Kino Šiška in v katerem je skozi svobodno improvizacijo povezal številne akterje domače glasbene scene, različne generacije in različne žanrske principe. Ni se bal spojiti, kar na videz ni moč spajati. Nekonvencionalen pristop pa preči tudi njegovo ustvarjanje. Prvenec zasedbe Zhlehtet je tako na osnovi posamičnih improvizacij članov zasedbe nato ustvaril v studiu in ga umestil v polje sodobnega kozmičnega jazza. V času nenehne negotovosti in sprememb pandemskega obdobja je nastala tudi nova plošča Spaces VII, kjer se nam kot solist predstavi s sodobno orgelsko glasbo, posneto na orglah iz 18, stoletja v Cerkvi Sv. Marije na Svetih gorah. Spaces je projekt improvizatorja, glasbenika in odličnega snemalca Jerneja Babnika Romanjuka, ki vodi tudi zavod Murmur, izdajatelja pričujoče plošče (Druge albume iz serije Spaces z ustvarjalci, kot so Žiga Golob, Uroš Rakovec, Pangea Pangea, Andro Manzoni, Henry Marić in Oliver Ilievski, lahko poslušate tukaj.) Zalokar na Spaces VII ponudi deset krajših skladb, v katerih ohranja melodične niti, ritmiko in pulz, a obenem vstopa v širša prostranstva zvena in razširjenih harmonij, tesnih frekvenčnih intervalov, ki rezonirajo v prostoru in tvorijo različna harmonska zlitja, trke in pulziranja.
Ploščo lahko kupite ali ji prisluhnete tukaj:
Kdaj si se ustvarjalno prvič srečal z orglami v specifičnem prostoru, kot je cerkev, in kakšne ustvarjalne zmožnosti in raziskovanja ti ponujajo orgle v primerjavi s klavirjem, sintetizatorji, klaviaturami, ki jih uporabljaš v svojem ustvarjanju?
Lahko bi rekel, da je Spaces moje prvo pravo srečanje z orglami. Kot otrok sem imel doma harmonij in pel v cerkvenem zboru, vendar so me takrat bolj zanimale vragolije kot pa same orgle. Se pa spomnim, da je bilo super biti na koru. Razen občasnih »a lahko mal probam« momentov, jih nisem igral, tudi koncertiral še nisem. Mislim pa, da je ravno moja ne vpetost v orgelsko tradicijo prinesla veliko pozitivnih vidikov same kreacije albuma. Orgle slišim in igram kot sintetizator, v smislu celega dojemanja zvoka in kreativnih odločitev. Neverjetno je, kako imajo dotične orgle eno najlepših LFO oblik. Vsak ton, ko ga držiš, prinese neko drugačno subtilno modulacijo. Super je, ker se pri tem lahko fokusiram na samo vibriranje zvoka. Tudi klavir seveda dopušča to možnost, vendar ni primerjave v intezivnosti občutenja. Orgle te ovijejo v svojo odejo. Glede prostora je pa tako: fizično velik prostor lahko da veliko prostora sami glasbi in temu se je čudovito prepustiti.
Plošča je izšla v ciklu izdaj Zavoda Murmur, imenovanem Spaces. Pri tem projektu je v ospredju iskanje sozvočij med ustvarjalcem, glasbilom in prostorom prek improvizacije in interakcije z okoljem. S snemalcem Jernejom Babnikom Romaniukom sta snemala v Marijini cerkvi na Sv. Gori, kjer se nahajajo obnovljene orgle, ki izvorno datirajo v prvo polovico 18. stol. Kako si se seznanjal z njimi in prostorom, njegovo resonanco in akustiko, ki močno vplivata na samo zvočno podobo plošče? Kako je sam prostor krojil pričujočo glasbo?
Jernej je mojster izbire prostorov in mislim, da je bila njegova izbira ključna, da je glasba na plošči taka, kot je. Celo snemanje je bilo zgoščeno v dva dneva, tako da je bila tonska vaja hkrati tudi moje spoznavanje z glasbilom. Testiral sem vsak register posebej, različne kombinacije njih in kako se obnašajo v prostoru. Mogoče so dotične orgle za prave organiste polne tehničnih pomanjkljivosti, zame pa ravno to daje neko osebnost zvoku. Seznanjanje je potekalo tudi v obliki kompozicijskih skic, preko katerih sem se osredotočal na izbrane elemente in poslušal odziv v prostoru. Uvodna skladba plošče je v bistvu prvi celotni posnetek, ki sva ga naredila. Jaz sem imel najprej sicer pomisleke, ker sem včasih malo (pre)obremenjen s tehničnimi vidiki, obstaja pa neka magičnost prvih posnetkov, tako da sva se odločila to deliti. Ker je šlo za snemanje, sem si lahko vzel čas in večkrat ponovil kakšne ideje. Namenoma sem tudi pripravljene kompozicije zelo strnil in pustil možnost, da jim prostor odgovarja. Potem pa so tu še druge plati prostora, njegovo vzdušje, arhitektura itd. Snemati ponoči na vrhu hriba, obdan z zvezdnatim nebom, ko nežen veter naznanja konec poletja … Jaz se zelo odzivam na take situacije, tako da je bil to tudi tematsko pomemben del glasbe.
Pričujoče orgle imajo 14 registrov, prostor precej odmeva, skozenj veje zračen zvok, polno je odbojev, odmevov, zamikov, v glasbi pa se poleg kreiranj melodij veliko osredotočaš na harmonska prelivanja, daljše pedalne tone in akorde, na drone, na izrazito dinamiko zvoka, atmosfero samo. Kako je potekala seansa in izbor desetih skladb plošče?
Ključno pri teh orglah je, da imajo mehanske registre in lahko neposredno s potegom mehanizma odpiraš piščali. Na takem sistemu obstaja vmesni del, kjer lahko zvok najbolj oblikuješ, pri elektronski menjavi registrov pa tega ni. Ravno to mi je omogočalo, da sem s samo enim manualom dobil toliko zvokov. Kombinacija različnih odpiranj piščali je bila po načinu, kako usmerja glasbo, podobna preparaciji klavirja. Pomemben del atmosfere je bilo večerno oz. nočno snemanje. Sicer sva snemala tudi eno popoldne, vendar ni izpadlo tako dobro. V bistvu je tak nočni plan že vnaprej predlagal Jernej na podlagi svojih izkušenj s ciklom Spaces. Je odličen snemalec in producent. Najina verbalna komunikacija med samim snemanjem je bila minimalna, oba sva se potopila v glasbo. Tudi glede števila ponovitev se nisem držal nazaj in sva posnela približno 6 ur materiala, tako da je bilo kar veliko kasnejšega poslušanja in selekcije. Na koncu sva se odločila, da razdeliva material v dve izdaji. Oba sva se namreč povezala z veliko skladbami, tudi tematsko jih je mogoče razdeliti v dva dela, pa še praktično ne bi bilo izvedljivo v tako kratkem času vse dati čez, tako da drugi del izide naslednje leto.
Cerkveni prostor in zven orgel v njem je lahko zvočno precej kompleksen pojav, prostor pa zahteva tudi poseben pristop beleženja, snemanja, da se lahko ujame/zajame številne nianse zvoka v njem. Kako so se posnetki razlikovali od tvoje fizične izkušnje zvoka ob izvajanju glasbe? Se ti je kaj razprlo, česar prej nisi zaznal, odprl kakšen zvočni fenomen, ki ga danes v sodobni orgelski glasbi mnogi zasledujejo v sami interderenci različnih frekvenc?
Seveda! Vsi beatingi različnih intervalov, akordov so bili podlaga za improvizacije, sem pa pristopal k temu bolj na producentski način. Iz beatingov sem npr. dobival svoj pulz, tako da je kljub statičnosti zame glasba še vedno ritmična. Je pa velika razlika slišati interferenco frekvenc v živo in na posnetku, v prostoru je nekako bolj okrogla in prijazna ušesom. Meni je bilo slišano všeč tudi na surovih posnetkih, vendar so si drugi slušatelji nemalokrat pokrili ušesa, tako da je bilo treba pri miksu malo omiliti ta fenomen. Druga zanimiva zadeva so pa nizke frekvence, ki se v živi akustiki, kakršna je cerkvena, razvijejo na prav poseben način in jih lahko slišiš s celim telesom. En mikrofon sva postavila tudi na zadnjo stran orgel, je pa res, da si pri takih detajlih vedno omejen tudi s sistemom, na katerega poslušaš. Glavna razlika je med sintetizatorji, saj so pri miksu spremembe zelo omejene, tako da se res dela na detajlih. Glede na material sva vsak komad z izbiro in količino posameznih parov mikrofonov oblikovala malo drugače.
Pri nas smo v preteklosti že prisostvovali koncertom sodobne in eksperimentalne orgelske glasbe v domačih cerkvenih prostorih, ki so se v zadnjih nekaj letih žal izraziteje zaprli. Vem, da imaš načrte z orgelsko glasbo tudi v prihodnje. Kakšni so?
Ustvarjati in deliti! Kot sem že omenil, pripravljam nadaljevanje Spaces za naslednje leto. Upam (in čakam) pa tudi, da bom lahko bolj redno nastopal, saj je ta moment nujen tudi za ustvarjanje samo in razvijanje zvoka, pa tudi poslušanje glasbe za zdravo skupnost! Tole so pa datumi za predstavitev plošče v decembru:
17.12. Ljubljana, cerkev sv. Jakoba
25.12. Bistrica ob Sotli, cerkev sv. Petra
26.12. Dol pri Ljubljani, cerkev sv. Marjete
