Violinistki in glasovalki Ana Kravanja in Tijana Stanković izdajata svoj prvi skupni album

Srbska violinistka in vokalistka Tijana Stanković in domača violinistka in vokalistka Ana Kravanja: sta kot duet začeli ustvarjati v lanskem letu. V njem sta skozi improvizacijo imenitno združili ne le svoji samosvoji godalni in vokalni ekspresiji, temveč tudi vmesje med sodobnim zvenom in tradicijo. Ano Kravanjo poznamo kot neumorno improvizatorico (sodelovanja s Samom Kutinom, Susanno Gartmayer,  Markom Karlovčcem idr.), dejavno na domači in mednarodni sceni in kot članico zasedb Širom, Najoua ter Olfamoštvo. Tijana Stanković je violinistka in vokalistka, prisotna na mednarodni improvizacijski sceni, igra v duetu z Miroslavom Tóthom, v večjih ansamblih Hyperion Ensemble in Mezei Szilárd Túl a Tiszán Innen, dejavna pa je tudi v zasedbah Argo, vokalni zasedbi Rođenice ter kot solistka. Po rezidencah, koncertih in snemalni studijski seansi v lanskem letu je pred nami njuna prva skupna plošča ‘trkam kličem odganjam / kucam dozivam teram’, ki bo v samozaložbi izšla 6. aprila, na dan, ko bosta nastopili v koncertnem ciklu Keltika v Cerknem, temu nastopu pa sledita še dva nastopa na Dunaju. O njunem sodelovanju in prvencu smo se pogovarjali z obema.

Luka T. Zagoričnik: Zdi se, da sta si, čeprav skozi različne poti in skozi zelo osebni zvočni ekspresiji, zvočno in ustvarjalno zelo blizu: obe uporabljata primarni glasbili (violini in glasova), obenem pa vaju tudi zanimajo različne glasbene tradicije sveta, ljudska glasba, ki jo v svojem delu soočata z različnimi bolj sodobnimi stili. Kje vidita bližino v svojem ustvarjanju in kje razlike, ki se nato vpenjajo v vajino skupno glasbo?

Ana Kravanja: “Bližino vidim ravno v skupnem zanimanju za podobno glasbo. Obe igrava enak inštrument, pojeva, obe zanima tudi ljudska glasba in svobodna improvizirana glasba in te različne glasbene pristope in njihovo spajanje sva obe uporabljali že pred skupnim sodelovanjem. Različni pa sva si po svoji glasbeni izraznosti in seveda zaradi različnih okolij in tradicij – v glasbi in na splošno.”

Tijana Stanković: “Zelo težko se je izvzeti iz življenjske situacije in primerjalno opazovati projekt, v katerem sva intenzivno prisotni. Sva ženski iste generacije in si s tem deliva univerzalno žensko izkušnjo, ki izhaja iz umnega in telesnega razumevanja sveta. Glasba nastaja v srcu in umu, pa tudi iz mišic, saj je kvaliteta tona pogojena s telesno močjo, z dinamiko premikanja telesa, glas pa je odvisen od vokalnega aparata. Skupen nama je tudi odnos do raziskovanja in iskanje novih načinov zvočnega raziskovanja, kar včasih zahteva pogum in spust v neznano. Duet zahteva skupno deljenje vsega na dvoje – prisotnost ega, samocenzuro, dajanje prostora in zadrževanje izražanja. Razlikujeva se po senzibilnosti in kulturnem – in glasbenem – ozadju, kar nama daje dovolj snovi za obogatitev končne stvaritve.”

Luka T. Zagoričnik: Poglavitni zven vajine glasbe sta violini, vpeti v številne raznolike tehnike igranja in stile, pridružujeta se jima glasova, ki včasih dopolnjujeta zven strun, včasih delujeta vzporedno. Kakšen je odnos med glasom in zvenom violin v vajini glasbi?

Ana Kravanja: “Glas kombinirava z inštrumenti na čim bolj različne načine. Glas je zelo oseben in hitro prevzame glavno vlogo. Ker pa je glas lahko tudi zelo podoben zvenu violine, se lahko zlije z njim. Včasih je vokal kot zvok, včasih kot melodija, v vsakem primeru pa mu spreminjava vlogo v strukturi kompozicije, včasih je kot podlaga, drugič ima glavno vlogo, je na površju. Kombiniranje glasu in inštrumenta je zahtevno, je kot neke vrste žongliranje. Koncentracijo moraš imeti na dveh področjih hkrati, v telesu za glas in zunaj na inštrumentu. Ker sva dve izvajalki, se te vloge med glasovoma in violinama konstantno menjujejo in pride v glasbi do zanimivih plastenj.

Tijana Stanković:Glas nima vodilne, solistične funkcije, temveč večkrat predstavlja dodatek k celostni zvočni sliki.”

Luka T. Zagoričnik: V vajini glasbi potujeta prek številnih zvočnih polj, od utelešenj tekstur, drobljenja ritma, razširjanja zvena, eksperimentiranj z glasovoma ter petja, nekje med tonom, šumom in melodijo. Zdi se, kot da je vajina glasba razpeta v napetosti med neko skrajno sodobno zvočnostjo in nečim mnogo starejšim, surovim, ljudskim. Kakšen je v vajini glasbi odnos med vplivom ljudskih tradicij in vplivi sodobne glasbe? 

Ana Kravanja: “Obe s Tijano sva že dolgo vpeti tako v svobodno improvizirano glasbo kot v ljudsko glasbo, Tijana konkretno v srbsko tradicionalno, jaz pa bolj v različne tradicionalne glasbe, ampak to bolj po svoje. Jaz osebno nočem ločevati teh dveh glasbenih svetov, kar sem na primer počela pred leti. Izraziti želim glasbo, ki je v meni. V najinem duu mi je všeč svoboda do razkrajanja urejenih struktur ali melodij in vznikanje tonov oziroma melodij iz šuma ali zvočnih kaotičnih mas.”

Tijana Stanković: “Oba pogojno podana ekstrema najdeva na istem mestu. Lahko bi rekli, da iščeva po kolektivnem nezavednem in zavedni kreaciji, pa najsi je ta kolektivna ali ne.”

Luka T. Zagoričnik: Plošča ‘trkam kličem odganjam / kucam dozivam teram’ bo izšla v samozaložbi. kakšen je bil snemalni proces, kdaj izide in kje jo lahko dobimo? 

Ana Kravanja: “S snemanji sva začeli oktobra 2018, ko sva samoorganizirali najini rezidenci v Lesnem Brdu in v Budimpešti. Pozneje sva nekaj improvizacij posneli tudi v Studiu Klopotec v Posavcu. Snemali sva se v različnih okoljih, doma in na koncertih. Tako so nastali raznoliki posnetki in njihov izbor je predstavljen na novi plošči. Izšla bo ob predstavitvenem koncertu v Baru Gabrijel v Cerknem, v soboto 6.4. ob 21-tih. Sledita še dva koncerta na Dunaju: 15. 4. na Celeste Jamu in 16. 4. v Rhizu.”

Oglejte si kratki predstavitveni spot za ploščo:

Avtor fotografije je Iztok Zupan

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *