saksofonist, skladatelj, improvizator
Rojen je v Murski Soboti, trenutno živi v Den Haagu na Nizozemskom. Po končanem Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru pod mentorstvo Petra Krudra je študij nadaljeval na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral v razredu Matjaža Drevenška in nadaljeval magistrski študij saksofona v razredu Mihe Rogine in Matjaža Drevenška. Redno se je izobraževal v kompozicijskem razredu Uroša Rojka na ljubljanski akademiji. V letu 2021 je zaključil magistrski študij kompozicije na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu na Nizozemskem na Nizozemskem v razredih Petra Adriaansza, Cornelisa de Bondta in Guusa Janssena. Na področju saksofona se je dodatno izpopolnjeval v razredu Raafa Hekkeme in Larsa Niederstrasserja.
Je predstavnik mlajše generacije glasbenikov in je dejaven predvsem na področju komponiranja komornih del, poustvarjanja del mlajših avtorjev, v polju improvizirane glasbe, interdisciplinarnih ter zvočnih umetnosti. Redno sodeluje z Zavodom Sploh, KUD Mrežo, Inexhaustible Editions in avstrijskim ansamblom Szene Instrumental.
V lastnih kompozicijah izkazuje izredno poznavanje individualnih inštrumentalnih tehnik, barvne skladnosti, detajlnih struktur in zvočnih tinktur, ki se kompletno izražajo v njegovem osebnostnem izrazu in introvertiranosti njegove glasbe, ki je bila deležna izvedb v Estoniji, Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in Nizozemskem. Njegova pomembnejša sodelovanja vključujejo ansamble za sodobno glasbo kot so Asamisimasa iz Osla, ansambel Stere (Slovenia), ansambel Oerknal (Nizozemska), Slagwerk Den Haag in institucije kot so Experimental Studio SWR Freiburg ter Dutch National Opera & Ballet. V letu 2017 je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za celovečerni avtorski projekt Plastenje časa v glasbenem ciklu Zvokotok. Za podiplomski študij kompozicije na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu na Nizozemskem je prejemal štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. V letu 2019 je postal redni član Društva slovenskih skladateljev (DSS) in v letu 2021 del Donemusa, ki je vodilna nizozemska založniška hiša za sodobno klasično glasbo.
Diskografija
· Vzbrst (Tilen Lebar in Domen Gnezda) – Srž (samozaložba, 2021)
Zasedbe
· Gnezda/Lebar: Domen Gnezda – modularni sintetizator, kitara; Tilen Lebar – saksofon, zvočni objekti
· Solo: Tilen Lebar – saksofon, ojačevalec, mikrofon
· ATM: Arie Verheul-van de Ven – viola; Marco Torres Lunshof – električna kitara; Tilen Lebar – saksofon
Pretekle zasedbe
· Kolektiv Sluhodvod: Ivana Maričić; Tery Žeželj; Tisa Neža Herlec; Mauricio Valdes; Tilen Lebar; Staš Vrenko (2019)
· Jančić/Lebar: Nikola Jančić – klarinet; Tilen Lebar – saksofon (2018)
· Benes/Lebar/Drab: Szilárd Benes – klarinet; Tilen Lebar – saksofon; Gabriele Drab – paetzold in flavte (2018)
· Coding of evidentiality: Dré Hočevar – bobni; Tilen Lebar – saksofon; Jasna Kolar – saksofon, Tomaž Grom – kontrabas; Domen Gnezda – kitara; Mauricio Valdes – elektronika; Rok Zalokar – klavir (2017)
Kurator
· Sluhodvod 2018/19 (sokurator)
· Blue Soundhub 2017 (sokurator)
Nagrade
· Prešernova nagrada Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (2017)
Izpostavljamo
Bližina samote, 2022
Mono operetta
Kompozicija: Tilen Lebar
Belemir Baran – violina
Sean Bell – nasprotnik
Diogo Marques – tolkala
Kristaps Vanags / Tilen Lebar – saksofon
Urška Rihtaršič – harfa
Mauricio Valdés San Emeterio – elektronika v živo
Ronelda S. Kamfer – poezija
Producentka: Špela Trošt
Produkcija: Zavod Sploh, 2022
V sodelovanju s Studiem LOOS in Festivalom IZIS
Posebna zahvala Veleposlaništvu Republike Slovenije v Den Haagu
V sodelovanju z Južnoafriško pesnico Roneldo S. Kamfer je nastal libreto, ki črpa inspiracijo iz Rashomonovega efekta, kjer formiranje spomina reprezentira multidimenzionalnost in partikularnost subjektov ter njegove ponotranjene resnice ali reakcije na dogodek. Zvočna izkušnja, ki jo reprezentira manjši komorni sestav poleg elektroakustičnega zvoka uporablja manipuliranje zvoka preko vtičnikov, ki jih je pred kratkim razvil slovenski umetnik Andrej Kobal. Izkušnja zvoka ni pogojena zgolj z namernim produciranjem zvoka inštrumentalistov, temveč s pritrjenimi senzorji na posameznem telesu nastopajočega zaobsega psihofiziološke odzive našega telesa, ki nenamerno vplivajo na izhodišče zvoka, ki je v elektroakustičnem procesiranju primerljiv slikarski tehniki – slikanju z akvareli.
Parametri, ki tako določajo končni zvočni produkt vzpostavljajo dialog med namernim, nenamernim in predvsem realnim, ki v Rashomonovem konceptu ponuja multidimenzionalnost zgodbe, reza, postavitve kamere in samega izkustva gledalca.
Bližina samote tako izraža ravno to, razširjen zvočni parameter, ki pa v spominskih reakcijah ponuja paralelno dojemanje dogodka v večplastnem razumevanju in s tem partikularnosti resnice, ki jo reprezentirajo vsi sodelujoči ter jo enokpravno zagovarjajo kot univerzalno.
12. 10. 2022 – festivala IZIS, Bastion, Koper
19. 10. 2022 – Studio LOOS, Den Haag, Nizozemska