Sodelovanje Radio Študent–Centralala je v četrtek, 10. 10., rodilo predavanje Žige Puclja z naslednjim naslovom: Žanrska, generična ali formulaična glasba? Predstavitev je ponudila nekaj razmislekov o koncepcijah generične/žanrske/formulaične glasbe, neidiomatske/idiomatske glasbe, eksperimentalne/mejne glasbe in nekaj malega o ideji improvizacije v odnosu do komponiranih glasb.

 

Letos je Radio Študent praznoval 55. obletnico obstoja. Za to priložnost je 7. in 8. maja 2024 v Računalniškem muzeju potekal diskurzivni cikel »Tehnologija kot razočaranje«. Na pričujočem posnetku lahko slišite okroglo z naslovom Algo-ritmi: Glasba v dobi mislečih strojev, na kateri so sodelovali Matej Mihevc, Jernej Kaluža, Luka Hreščak, Vanessa Nina Borsan in moderator Urban Mihevc, vsebinsko pa je okroglo mizo zasnoval Vid Salmič.

 

V tokratnem diskurzivnem obratu kritiki Luka Hreščak, Jaša Potočnik in Vid Salmič zapopadejo aktualno stanje in potencialno prihodnost glasbenega novinarstva. Dejstvo je, da praksa trenutno sloni na nekoliko zastaranih načinih obravnave, ki so v veliki meri v temeljnem neskladju z aktualnimi praksami poslušanja, sploh delovanja glasbene industrije itd. V kritiških krogih poleg tega mrgoli elitizma, vzvišenih drž in predvsem, kar zadeva »robne« oz. »eksperimentalne« glasbene prakse, romantiziranih predstav o domnevno politično lucidnem početju nekaterih glasbenikov, grupacij, organizatorjev. 

V debati je bilo izpostavljenih kar nekaj potencialnih strategij borbe proti aktualni togosti prakse. Ena od glavnih točk pogovora je bila zamisel o nujnosti bolj intimnega vključevanja v glasbene scene, skupnosti, predvsem z namenom snovanja analitične metode, ki bo temeljila na znanju, izkušnjah, strategijah samih akterjev in torej ne izhajala iz slonokoščenega stolpa posameznega novinarja, kritika. Trenutno se preprosto povedano zdi, da kritiki bralstvu, poslušalstvu ne dajemo dobrih razlogov, da bi nas sploh vzeli resno. Naša praksa obvisi v mlačni diskurzivni sredini med delanjem uslug glasbenikom in akterjem s kritiško zamaskiranim leporečjem (s čimer jim v temelju v resnici nikakor ne pomagamo, prej perpetuiramo njihov materialen položaj) in konstantnem, nepremišljenem hlastanju za novitetami. V tem oziru bi bil eden od bolj izjemnih obratov prej omenjeno pozitivno, organizirano, dobro premišljeno vključevanje v sceno na različnih frontah delovanja in – kar se kaže kot najbolj ključno – v kritiško delo, ki bi se napajalo iz notranjega pogleda in ne varne distance domačih foteljev. 

Pri vsem tem še vedno seveda ostaja odprto vprašanje klasičnega glasbenega novinarstva, kuratorskega, izborniškega dela in njegovega mesta v vseh zgoraj omenjenih strategijah. Samega na sebi ga vsekakor ne gre zavračati, je pa treba dobro ovrednotiti njegovo vrednost in funkcijo v aktualnih razmerah.

Mnoga vprašanja seveda še vedno ostajajo odprta, nadaljnje rešitve potrebujejo dodatne razgovore, ki se zagotovo bodo zgodili in bili objavljeni po istem principu. Vabljeni k poslušanju!

 

Drugo Centralala diskurzivno srečanje, katerega namen je neformalna, a pristna debata o muzikah in njihovih družbenih vidikih. Tokrat je beseda tekla o fetišizaciji glasbe in njenih mnogih implikacijah.

Prvo Centralala diskurzivno srečanje, katerega namen je neformalna, a pristna debata o muzikah in njihovih družbenih vidikih. Tokrat je beseda tekla o razstavi Slovenski punk in fotografija in punku nasploh. Sodeljujejo: Luka Hreščak, Vid Salmič, Nina Zajc, Pia Štarkl in Jan Kopač

 

Predavanje Luke Hreščaka – med drugim del ljubljanske edicije Centralala delavnice glasbene kritike – o nevarnosti evropocentrizma pri obravnavah nezahodnih muzik.

Predavanje o zgodovini glasbe na Radiu Študent je vodil njegov nekdanji glasbeni urednik in vodja izvedbe programa Ičo Vidmar.

Prvo predavanje v sklopu ljubljanske edicije delavnice glasbene kritike – pogovor vodi Luka T. Zagoričnik.
Posnel Luka Hreščak v prostorih Radia Študent.

Pogovor z Zlatkom Kaučičem je vodil Miha Zadnikar.
Posnela ekipa Centralala na koncertu ob 70. obletnici Zlatka Kaučiča v Španskih borcih, 22. 02. 2023

Dogodek je bil del projekta Digitalni vlak za slovensko glasbo v okviru festivala Jazz Cerkno 2023.
Pogovor je vodil Luka Hreščak, gosta sta bila Rajko Muršič in Lovrenc Rogelj.
Posnela Anja Figelj.

Dogodek je bil del projekta Digitalni vlak za slovensko glasbo v okviru festivala (Ne)poslušno 2023 v Španskih borcih.
Pogovor je vodil Jaša Bužinel, gost je bil Jizah.

Improvizirano predavanje Rajka Muršiča o improvizaciji v okviru zadnjega koncerta serije Confine aperto.

Predavanje je del projekta Teorije in Prakse Sodobne Glasbe 2011, ki ga je Inštitut za raziskovanje zvočnih umetnosti (IRZU) pripravljal v ko-produkciji z društvom SKUC, Ljudmilo, Moderno galerijo, Kinom Šiška in Projektom BOKS.
“Kako danes misliti zvok v vsej njegovi heterogenosti, kako tej izmuzljivi, minljivi a vseprisotni entiteti podeliti pomen izven ustaljenih okvirjev, ki jih ponuja pojem glasba, izven estetskega motrenja, muzikoloških analiz in pronicanj v njegovo zgradbo, organizacijo in sintakso?”

Ksenija Stefanović: Koje je mesto improvizovane i eksperimentalne muzike danas? (Srb)
Posneto 1.11.2019 na festivalu In Opposition v Novem Sadu v organizaciji in produkciji:
Centar za nove medije_kuda.org, Novi Sad / www.kuda.org
Udruženje Knap/Improstor, Novi Sad / improstor.blogspot.com/p/o-nama-about-us.html

Miha Zadnikar: Regresija poslušanja in nova zvočna politika (Slo)
Posneto 26.6.2010 na Radiju Slovenija, pred koncertom Sebastiana Lexerja in Seymourja Wrighta.
Posnel: Sploh

Posneto 23.3.2019 na festivalu Neposlušno. Udeleženci okrogle mize, ki jo je vodil Ičo Vidmar so bili:
Mazen Kerbaj, Sharif Sehnaoui, Michael Zerang, Nataša Serec, Ina Puntar, László Juhász, Vid Drašler, Jošt Drašler, Jure Boršič, Pascal Battus, Elizabeth Harnik, Raed Yassin, Paul Lovens, Flo Stoffner, Will Guthrie, Tomaž Grom, Marina Džukljev, Rieko Okuda, Antti Virtarranta and Reuben Derrick. / www.sploh.si/si/glasba/neposlusno
Posnela Tina Dervarič.