60. Jazz festival Ljubljana – “Raznolik, čudovit in vznemirljiv na najboljši možni način”

Jazz festival Ljubljana je eden najstarejših jazz festivalov v Evropi, letos pa bo obeležil šestdeseto obletnico. Ob tej priložnosti bo predstavljen ambiciozen program, v katerem bodo koncerti sodobnega jazza, free jazza in svobodno improvizirane glasbe v različnih koncertnih dvoranah slovenske kulturne ustanove Cankarjevega doma, v njegovem klubskem prostoru na strehi stavbe, na prostem v gledališču Križanke in v parku ter v legendarnem Klubu Gromka na Metelkovi. Program bo potekal od 18. do 22. junija in bo ponovno združil zvene različnih generacij glasbenikov in glasbenic, različnih stilov in pristopov, od ‘sredinskega’ jazza, fuzije, mešanja jazza s sodobnimi stili, kot sta hiphop in elektronska plesna glasba do free jazza in svobodne improvizacije. Eden od vrhuncev letošnje edicije je program, posvečen glasbi ameriškega saksofonista, improvizatorja in skladatelja Johna Zorna, ki bo izvedel redki solo koncert za orgle (The Hermetic Organ). Prav tako bo potekal celodnevni koncertni maraton njegovih Bagatelles, ki ga bodo izvedli številni zvezdniki njujorške downtown scene (Mary Halvorson, Marc Ribot, Kris Davis, Dave Douglas, Joey Baron, Craig Taborn, Peter Evans, Ikue Mori, Erik Friedlander, Mark Feldman, Sylvie Courvoisier, Kenny Wollesen in drugi), vključno z Zornom z originalnim kvartetom Masada. Na festivalu bodo nastopili tudi že znani obrazi: težkokategorna pihalca Ken Vandermark in Mats Gustafsson v duu, Vandermark s kvartetom Made To Break in Gustafsson s Fire! triom s pevko Mariam Wallentin. Njun pogosti sodelavec, bobnar Paal Nilssen-Love, bo nastopil s svojo skandinavsko-brazilsko težko in glasno free jazz skupino New Brazilian Funk. Na festivalu bosta tudi dva solistična koncerta za kontrabas, prvi legendarne francoske basistke Joelle Leandre in drugi mlajšega avstrijskega kolega Manuela Mayrja. Oba imata izredno zmožnost združevanja klasičnega igranja s free jazzom in svobodnimi improvizacijami. Med številnimi slovenskimi glasbeniki, ki bodo nastopili na festivalu, izpostavljamo koncerta pianistke Kaje Draksler in njenega okteta ter mednarodne skupine Chromatic Vortex s saksofonistom Igorjem Lumpertom in vokalistko Lano Cencič, pianistom Aruanom Ortizom, violončelistko Tomeko Reid in bobnarjem Chadom Taylorjem. Več o programu festivala lahko najdete tukaj. Pogovarjali smo se z Edinom Zubčevićem, polovico programskega tandema letošnjega festivala (druga polovica je Bogdan Benigar), ki je hkrati odgovoren tudi za Sarajevo Jazz Festival.

Luka T. Zagoričnik: Ljubljanski jazz festival je eden najstarejših jazz festivalov v Evropi, zato je moralo biti delo na 60. izdaji precejšen izziv in odgovornost. Kako sta z ​​Bogdanom pristopila k letošnjemu festivalu, kako se program povezuje z njegovo zapuščino in zgodovino in kam gre naprej?

Edin Zubčević: “To je bil velik izziv in še večja odgovornost, a tudi čast, da soustvarjam festival s tako tradicijo in ugledom. Lani smo uspešno začeli in letos smo nadaljevali z razvojem formata festivala. Želeli smo predstaviti tudi del bogate aktualne glasbene scene, s poudarkom na enem najpomembnejših današnjih skladateljev, Johnu Zornu, in enemu najbolj živahnih prizorišč – njujorški downtown sceni in njenim odličnim glasbenikom. Poleg tega smo se osredotočili na nove evropske programe in prihajajoče slovenske glasbenike.”

Luka T. Zagoričnik: Program je spet precej raznolik z močno prisotnostjo Johna Zorna in NYC downtown glasbenikov. Priljubljene skupine, kot sta Snarky Puppy in Nubya Garcia, predstavljata aktualno linijo sodobnega jazza v Londonu in širše, prisotni pa so tudi starejši špilavci in skupine, kot so Gustafsson, Vandermark, Leandre, povezave z založbo Clean Feed itd. ter številne slovenske skupine in glasbeniki ter glasbenice. Kako bi na kratko opredelili letošnji program?

Edin Zubčević: “Raznolik, čudovit in vznemirljiv na najboljši možen način.”

Luka T. Zagoričnik: Že leta imate poseben odnos z Johnom Zornom in jedrom glasbenikov v središču New Yorka. Bi nam lahko povedali več o tem odnosu z njim in njegovo glasbo? Kaj vam pomeni njegova glasba in, v širšem smislu, kaj daje letošnjemu programu?

Edin Zubčević: “Za bookiranje Johna Zorna sem potreboval 18 let, a ko se je to zgodilo leta 2016, je bil to maraton z 11 skupinami. Da bi delo Johna Zorna ustrezno predstavili z vsemi njegovimi vidiki, moramo predstaviti na desetine skupin, zato smo v Sarajevu potrebovali 3 zaporedna leta, da smo vključili več kot 40 različnih skupin! Lahko si ljubitelj zgodnjih bendov, kot sta Naked City ali Masada, ali pa ljubitelj Moonchilda ali Simulacruma in se ob tem popolnoma ne zavedaš celotnega obsega druge glasbe, ki jo je ustvaril Zorn. To je redka priložnost in privilegij za občinstvo, da lahko v enem večeru posluša 14 odličnih in raznovrstnih ansamblov. 19. junija bodo v Ljubljani nastopili z novim repertoarjem, ki je še vedno na voljo izključno v živo. Vse se je začelo z glasbo. Leta redne komunikacije in skupnega dela so omogočila, da nemogoče postane mogoče, in postala sva prijatelja. Najin idealizem je tisto, kar naju povezuje. V celotnem procesu sem se veliko naučil in se učim še danes kljub 20-letnim izkušnjam vodenja festivala, glasbene založbe (Gramofon), produciranja koncertov, od komorne glasbe do štadionskih pop rock koncertov s tisočimi ljudmi, ali kot producent glasbe – z raznoraznimi skupinami, od rokenrola do tradicionalnih, in veliko stvari vmes. Kljub temu se včasih počutim kot vajenec alkimista, ki redno spreminja nič v nekaj, ali kot samurajev učenec –opazovanje Zorna pri izvajanju 14 tonskih vaj in 14 koncertov v istem dnevu, z izredno predanostjo in pozornostjo,  je posebna izkušnja sama na sebi. Da skrajšam, počutim se resnično blagoslovljenega pri delu z Johnom Zornom. Blagoslovljen in obseden.”

Edin Zubčević: “Slovenski glasbeniki so očitno zelo pomembni v našem programu, toda tisto, kar se trenutno dogaja na prizorišču, je še bolj pomembno. Scena je bogata s stili in pristopi; na nacionalni in mednarodni ravni so aktivne tudi različne generacije slovenskih glasbenikov.” Foto: Zijah Gafić

Luka T. Zagoričnik: Na festivalu ponovno nastopajo številne slovenske skupine in glasbeniki ter njihova mednarodna sodelovanja. Kako bogatijo program? Kaj dajejo festivalu in obratno, kako jih vidite v mednarodnem kontekstu, ki ga ta festival predstavlja? So nekatera izmed sodelovanj spodbujena s strani festivala?

Edin Zubčević: “Slovenski glasbeniki so očitno zelo pomembni v našem programu, toda tisto, kar se trenutno dogaja na prizorišču, je še bolj pomembno. Scena je bogata s stili in pristopi; na nacionalni in mednarodni ravni so aktivne tudi različne generacije slovenskih glasbenikov. Prepričani smo, da je prostor za napredek pri izgradnji in razvoju skupnosti, ki vključuje ne le glasbenike, temveč tudi nas, promotorje in kritike, predvsem pa publiko, ki je večni izziv. Festival je zelo pomembna platforma za predstavitev novih projektov, ne le že znanih in uveljavljenih slovenskih umetnikov, temveč tudi novincev, mladih ustvarjalcev. Kljub temu ne smemo pozabiti na glasbenike, ki so uveljavljeni in bolj izkušeni na sceni. Jazz glasbeniki in improvizatorji potrebujejo podporo ne glede na to, kako znani in uspešni so.”

Luka T. Zagoričnik: Festival je pred kratkim začel z ustvarjalnimi izobraževalnimi platformami za mlajše glasbenik. Program se imenuje Abeceda.

Edin Zubčević: “Abeceda je bila lani deležna zelo velikega odziva in odločili smo se, da bomo nadaljevali sodelovanje z Dréjem Hočevarjem kot vodjo programa. Še naprej bomo poskušali razvijati programe, kjer bodo mednarodno aktivni slovenski glasbeniki delali z novimi generacijami. Verjamemo, da lahko ustvarjamo navdihujoče okolje za ambiciozne glasbenike.”

Luka T. Zagoričnik: Že vrsto let vodite jazz festival v Sarajevu. Na letošnjem ljubljanskem festivalu nastopa srbska skupina Fish in Oil. Ali menite, da bi moral ljubljanski festival zaradi svojega mednarodnega statusa in položaja postati osrednja točka (ex-Yu) regije?

Edin Zubčević: “Letos bo Jazz Fest Sarajevo predstavil svojo 23. izdajo in eden od mnogih izzivov je bil vedno odločanje, kako združiti regionalne programe v okviru visokokakovostnih mednarodnih programov festivala. V Sloveniji je iz mnogih razlogov lažje ustvariti stičišče glasbenikov in programov iz Ex-Yu kot drugje. Aktualno glasbeno dogajanje v državah nekdanje Jugoslavije je zelo različno, ne le z vidika infrastrukture ali gospodarstva, razlikuje se tudi po številu glasbenikov, ki sodelujejo na teh scenah, ter glede položaja izobraževalnega sistema, ki je v nekaterih državah, milo rečeno, popolnoma nerazvit. Vsi mi bi morali predstavljati več regionalnih programov, ni lahko vzdrževati kakovosti iz leta v leto, vendar je nekako naravno in hkrati dobro, da sodelujejo glasbeniki iz Ex-Yu in glasbeniki sosednjih držav. V svetu, v katerem živimo, je veliko sten, vidnih in nevidnih. Dolžnost vseh nas, vpletenih, je, v dobro glasbe,  da ne gradimo novih zidov, temveč mostove in ceste drug do drugega.”