(Samo)iniciative (samo)zaposlenih: Ana Kravanja in Samo Kutin

Samo Kutin & Ana Kravanja, Foto: Tadej Čauševič

Ana Kravanja in Samo Kutin sta izjemna domača muzičista, ki ustvarjata vsaj na področju eksperimentalne glasbe, proste improvizacije, minimalizma in ljudskih godb. Poznamo ju iz tandema Najoua, iz različnih glasbenih sestavov, kot sta denimo Širom in Olfamoštvo, ter kot solo kreativca. Prav tako predano ustvarjata tudi glasbo za predstave in filme ter pripravljata delavnice za otroke in odrasle, pri čemer se poleg svojih najbolj pogosto uporabljenih glasbil, to je violine in hurdy gurdyja, poslužujeta še kopice tako doma izdelanih zvočil kot tudi inštrumentov z različnih delov sveta. Glasbeno udejstvovanje posledično predstavlja njuno kvintesenco in glavni vir prihodka, v tej luči pa se poleg kopice muzičarjav soočata s posledicami, ki so jih prinesli ukrepi, povezani s karanteno. Kljub izredno nehvaležni situaciji skušata ostati pozitivna, pred dobrim tednom pa sta objavila tudi nov album Trosi kumulusa.

Katerih glasbenih projektov zaradi danih razmer trenutno ne moreta početi? Ali lahko kakšno od dejavnosti opravljata na daljavo?

Prestavljeno ali odpovedano je bilo vse, kar sva načrtovala izvesti v marcu in aprilu. Natančneje to pomeni: nekaj koncertov najinega dua v Italiji in predstavitveni koncert ob izidu albuma na Cankarjevih torkih, sodelovanje na Pripovedovalskem festivalu, snemanje glasbe za animacije, udeležba na delavnici na festivalu Neposlušno, s Širom pa koncerti v Beogradu, Novem Sadu, Ljubljani (Tresk, KOŽ) in turneja po Belgiji in Angliji. Ker živiva skupaj, lahko na srečo v tem času vsaj muzicirava v duu. Na daljavo poteka komunikacija v zvezi s finiširanjem internetne strani in videospota ter promocija in intervjuji ob izidu najinega albuma.

Koliko sta v stiku z ostalimi tovariši glasbeniki, sploh s temi, ki skupaj igrate?

Občasno se pokličemo in filozofiramo o aktualnih temah.

Kakšne finančne posledice trenutni ukrepi karantene predstavljajo za vaju? 

Glede na to da je bilo vse prestavljeno ali odpovedano, sva ostala brez vseh prihodkov. Izjema je prodaja plošč, ki pa je žal zelo skromna. Na srečo lahko pomagava na kmetiji in s tem vsaj nekaj zasluživa. 

Sta sicer seznanjena z ukrepi vlade glede kategorije samozaposlenih v kulturi?

Slišala sva za ukrepe, a se še nisva poglabljala v podrobnosti.

Je bilo na dan, ko Bandcamp ni pobiral provizije, prodanih kaj plošč oziroma kaj več plošč vajinih projektov kot običajno?

Preverjala sva le prodajo najine plošče Trosi kumulusa. Kljub temu da gre za zelo svež izid, so se prodali le štirje downloadi.

Ali veliko igrata in ustvarjata v času izolacije ali se bolj posvečata drugim opravilom, ki se jim prej nista mogla oziroma nista imela časa?

Samo: Zaenkrat večino časa izolacije preživiva v Čadrgu na tolminskem, na kmetiji, kjer deluje moj brat Jani Kutin z družino. Ob vsakodnevnem fizičnem delu nenadna sprememba vseh planov niti ni tako šokantna, hkrati pa se med delom izognem konstantnemu razmišljanju o situaciji in informacijah. Nekajkrat sva šla v dolino reke Tolminke, kjer smo pred časom čadrski mulci preživeli številne dni v raziskovanju težko prehodnih grap, tolmunov, jam in sten. Lahko bi rekel, da se povežem z naravo, ki me je spremljala skozi vso mladost, pa tudi kasneje, in najverjetneje tudi s sabo. Poleg spominov se obudijo še stare zgodbe iz teh krajev, ki se včasih zdijo že kar fantastične. Vsak dan posamično ali skupaj improvizirava in nastale so že prav zanimive stvari. V prvih dneh izolacije sva celo odigrala kratek koncert, ki se je v živo prenašal na splet (facebook stran Gale Hale), v kvartetu z bratom Janijem in Matejem Magajno.

 Kako se z izolacijo soočata kot solo kreativca denimo v povezavi s soočanjem s sabo? Je prisotna tendenca po inspiraciji, po izrazu vsega ali bolj po resignaciji? 

Ana: Kar se tiče osebnega življenja, živim podobno kot prej, ustvarjam pa trenutno bolj intenzivno. Mislim, da je osama sestavni del ustvarjanja, (prisilna) ločenost od skupnosti pa bo gotovo imela tudi nezaželene posledice. Vedno bolj se mi porajajo eksistencialna vprašanja.

Samo: Čeprav se tega posebej ne zavedam, verjetno ta situacija nekako vpliva na inspiracijo in izraz, vsekakor pa se zaradi nje ne vdajam brezciljnosti. Vsaj zaenkrat. Mislim, da je nevsakdanjost dobro poskusiti vzeti kot izziv. 

Kakšne posledice mislita, da bo imelo trenutni manjko živega igranja (tako v zasedbah kot pred poslušalci) na vajino igranje in nasploh na sceno?

Samo: Že sedaj pogrešam druženje in žive nastope, zato ni dvoma, da jih bom čez čas še toliko bolj. Hkrati mislim, da ima vsaka situacija tudi svoje pozitivne možnosti, če ne celo prednosti in upam, da ta čas rodi alternativo, ki bo pozitivno presenetila in ki je morda sicer sploh ne bi bilo.

Scena je že v kratkem času izolacije veliko utrpela, zelo mogoče pa je, da bo težko tudi, ko bo izolacija že mimo sploh, če si poskušam predstavljati njen zagon v kombinaciji z zdajšnjo vlado. Gotovo bo prišlo do sprememb na sceni, kot smo jo poznali, tudi v zasedbah, publiki in na prizoriščih, a se sam raje nagibam k upanju, da bodo dolgoročno te spremembe za sceno kljub vsemu pozitivne. 

 Ana: Se strinjam s Samom. 

Prejšnji teden sta izdala nov album Cumulus Spores. Glede na to, da sta bila kar zaposlena z drugimi projekti (skupaj in ločeno) … kako, od kdaj oziroma kako dolgo sta delala na skladbah za nov album?

Samo & Ana: Inštrumentarij dua Najoua, kjer sva nastopala le s kalimbami, se je pred kakšnimi šestimi leti počasi prelevil in razširil na razna ljudska in doma izdelana glasbila, zato sva že takrat duo preimenovala. Nisva nastopala veliko, saj sva istočasno ustvarjala tudi z drugimi zasedbami, je pa zanimivo, da sva na tistih nekaj koncertih letno vedno nastopila z različnim glasbenim materialom. To niti ne bi bilo čudno, če bi se duo posvečal le zvočni improvizaciji, a na koncertih sva povečini igrala ohlapne kompozicije.

Večkrat sva razmišljala, da bi bilo glasbeni material dobro kvalitetno posneti, kar pa se ni zgodilo. Nenačrtovano je naneslo, da sva v letošnji zimi imela manj obveznosti, zato je to postal idealen čas za delo na novem albumu. Omejila sva inštrumentarij, ustvarjalni proces pa je stekel v tako smer, da sva na koncu glasbo, kljub temu da v celoti izhaja iz najinih skupnih ali posamičnih improvizacij, strukturirala v kompozicije.

 Kaj vsakomur od vaju pomeni album? Tako na recimo nekem prehodu v muziki, v skupnem obdobju ustvarjanja kot denimo na čustveni ravni?

Samo: Ta album je kompleksen preplet kopice stvari: najinega delovanja v tem času, skupnega in ločenega pogleda na svet, zvok/glasbo in osebno/širšo problematiko, raziskovanja in ukvarjanja z inštrumenti, ki sva jih med ustvarjanjem uporabljala, in upam, da tudi nečesa zunanjega oziroma kolektivnega. na kar sama ne pomisliva, zato zame album vse to tudi predstavlja. 

Ana: Z vsakim albumom zajameš del nekega svojega obdobja, mišljenja, delovanja in čustvovanja. Tako lahko z leti opaziš, kako se tvoja glasba skupaj s tabo spreminja. Hkrati nama v današnjih razmerah ta album predstavlja tudi problem, saj sva sama pokrila vse stroške za snemanje, tisk in promocijo, ne moreva pa izvajati koncertov in prodajati albuma osebno, s čimer bi stroške pokrila.

Kaj je/so Cumulus Spores? Kakšen ‘duh’ sta hotela zajeti z zvokom? 

Ana: Album Trosi kumulusa je nastajal preteklo jesen in zimo. Sama na plošči igram večinoma violo, pa tudi sicer sva inštrumentarij omejila samo na strunska glasbila. Akustični resonatorji, ki jih uporablja Samo dajo glasbi občutek lebdenja in prostranstva. Skladbe z brenkali pa so bolj prizemljene. Glasba je umirjena, ima svoj prostor in čas. Album zajema najin odnos do narave in življenja, način bivanja, odnos do stvari in bitij. Za naslove skladb sva izbrala nama posebne besede, ki označujejo naravne pojave in na nek način dopolnjujejo muziko.

Če bo vse po sreči, vaju v začetku junija čaka koncert v Cankarjevem domu. Denimo, da bo izolacije konec že kaj prej. Kaj je prva stvar, ki bi si jo najbolj želela storiti, ki jo pogrešata, kar se tiče glasbenega udejstvovanja, lahko pa tudi dejavnosti na kakem drugem področju?

Ana: Da s prijatelji spečemo eno dobro friko in jo pojemo z mastnimi prsti.

Samo: Rad bi šel improvizirat v duu ali triu v kakšen underground plac, kot je recimo pivovarna Human Fish.

Katero muziko poslušata v tem času in bi jo tudi predlagala za v posluh (za alternativo lahko predlagata tudi kaj drugega, denimo filme)?

Samo & Ana: Za poslušanje priporočava album Clément Janinet O.U.R.S zasedbe GIGANTONIUM in izvajalce, kot so Joshua Abrams & Natural Information Society, Nils Økland in Kaja Draksler Octet, glede filmov pa Bojevnico, Zgodbe o konjih in ljudeh, Parazita, Bacurau, Monos in How I ended this summer.

Imata še kakšno misel za na konec?

Samo & Ana: V tem času bi lahko bil streaming v živo dobra alternativa koncertom, če bi glasbeniki za koncert dobili prispevke zainteresiranih poslušalcev. Ker nimajo vsi glasbeniki primerne tehnične opreme za kvaliteten streaming, je morda rešitev snemalec/ekipa, ki izvede turnejo od glasbenika do glasbenika.

Album Trosi kumulusa/ Cumulus Spores lahko poslušate in kupite tukaj:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *