Domači skladatelj in oblikovalec zvoka Andrej Kobal se glasbenemu ustvarjanju posveča že več kot sedemnajst let. Izobraževal se je na mednarodnem inštitutu SAE, leta 2010 je pridobil naziv producenta elektronske glasbe, leta 2014 pa je uspešno zaključil masterclass elektronske glasbe pri profesorju Robertu Girolinu na inštitutu Vivaldi v Tržiču v Italiji. Svoj glasbeni podpis je pustil pod mnogimi gledališkimi deli, filmi, literarnimi nastopi in stvaritvami vizualne umetnosti. Sodeloval je s številnimi priznanimi domačimi in tujimi ustvarjalci in inštitucijami. Med drugim je koncertiral s Karmino Šilec in Markom Hatlakom, pri plesno-gledališki predstavi Tesla je sodeloval z Janezom Dovčem, izdelal je po meri narejeno glasbeno okolje za fizični inštrument iz recikliranega materiala za N’toka, kot glasbeni programer sodeluje z zavodom MOTA-Museum, s svojim nekdanjim mentorjem Robertom Girolinom pa je osnoval mednarodni projekt za glasbeno produkcijo, interaktivno izobraževanje in druge dejavnosti OSA Studio. Za zvočno oblikovanje uporablja glasbeno programsko orodje Max MSP, kjer je ustvaril virtualni inštrument za granularno sintezo zvoka GranuRise, ki je dobil velik mednarodni odziv. O granularni sintezi ter omenjenem projektu je denimo predaval na milanski šoli za elektronsko produkcijo Recreative12 in na beneškem konservatoriju Benedetto Marcello v Italiji ter na Harvard Music Departmentu na Harvard Cambridgeu v ZDA. GranuRise je predstavljal tudi v kulturnem centru Mass Moca v ZDA v sklopu Expo 74 ter na svetovni konferenci ADC 2019. GranuRise je bil po mnenju ene največjih svetovnih platform za novice o glasbenih inštrumentih Gearnews izbran med deset najboljših virtualnih sintetizatorjev za leto 2020, njegova najbolj aktualna omemba pa je nominacija za svetovno nagrado MIDI Innovation Awards 2020, katere podeljevanje je potekalo pretekli vikend in v sklopu katere je bil Kobalov projekt med stotimi udeleženci izbran med deset finalistov.
Koliko časa si posvetil razvijanju ideje in kaj je bil glavni zalogaj oziroma izziv pri razvijanju sinta GranuRise?
GranuRise sem začel razvijati že pred mnogimi leti, takoj po zaključku masterclassa elektronske glasbe pri prof. Robertu Girolinu leta 2014 na inštitutu Vivaldi v Tržiču. Po preizkušanju najrazličnejših konkretnih in virtualnih inštrumentov sem ugotovil, da moje ustvarjanje omejujejo že vnaprej narejeni produkti, ker bodisi zaradi trga bodisi zaradi pomanjkanja inovativnosti v osnovi uporabljajo zelo podobne principe delovanja in na nek način že vnaprej določajo zvok ter s tem izraznost izvajalca. Kot alternativo temu pristopu sem začel uporabljati programsko okolje Max MSP, ki je v svetu poznano kot glavno orodje za sodobno glasbeno izražanje, za instalacije in vse oblike multimedijskega ustvarjanja. V tem programske okolju sem tako začel iz nič ustvarjati svoj virtualni inštrument oziroma svoje lastno glasbeno okolje, v katerem sem lahko realiziral svoje lastne glasbene koncepte. Kasneje se je izkazalo, da obstaja veliko zanimanje za te koncepte, ki sem jih razvil v GranuRise-u in zato sem se odločil, da program ponudim tudi drugim glasbenikom. Tako sem dobil veliko število povratnih informacij od različnih glasbenikov in nekatere njihove predloge sem tudi implementiral v program. Poleg tega sta v sam razvoj programa aktivno vstopila programer in glasbenik Boštjan Pirnar ter oblikovalec in glasbenik Aleš Krebs. Z njuno pomočjo je program prišel do prve javne različice in doživel zelo dober odziv doma in v tujini.
Največji izziv pri izdelavi tega inštrumenta je bil, kako ustvariti virtualni inštrument, ki bi spominjal na klasičen inštrument s svojo interaktivnostjo, ter obenem to uporabiti s prednostmi virtualnega okolja. Tako sem razvil koncept giba oziroma geste, enega najbolj ključnih elementov za proizvajanje zvoka in posledično tudi glasbe, ter ga apliciral v GranuRise. Na ta način sem dosegel, da ja sama interakcija z virtualnim inštrumentom bolj organska in intuitivna. Obenem pa vsebuje prednosti virtualnega okolja. S pridobljenimi podatki našega giba oziroma geste programsko okolje nadgradi oziroma spremeni našo osnovno interakcijo in iz nje v glasbenem smislu naredi neko variacijo. V samemu konceptu zgradbe oziroma virtualne implementacije pa se GranuRise ukvarja še s številnimi drugimi vprašanji virtualnega glasbenega ustvarjanja, kot so: kako delati glasbo izven okvirov virtualnega mrežnega (grid based) okolja; virtualno okolje in improvizacija; software error kot glasbeni element; kako lahko v virtualnem okolju ustvarimo neke manjše strukture, ki jih lahko potem integriramo v živem nastopu ali pa v oblikovanje neke kompozicije; gib oziroma gesta kot element t. i. Generative oz. Augmented Music.
Kaj je pravzaprav GranuRise in kaj ponuja glasbeniku ali glasbenemu oblikovalcu?
GranuRise je granularni in spektralni sintetizator, ki omogoča napredno živo integracijo z virtualnim okoljem. Združuje elemente zvočnega vzorčenja (sampling) v realnem času ter interakcijo in zvočno transformacijo prek granularne in spektralne sinteze. Program lahko deluje simultano kot zvočni efekt in virtualni inštrument. Namen programa je prek različnih protokolov, kot so MPE, OSC, mrežne povezave ter MIDI povezave, zabrisati mejo med programskim delom in njegovo iteracijo. Na nek način lahko govorimo, da se sama sestava programa prek elektronskih vmesnikov približuje interakciji »klasičnega inštrumenta«. Kar pa je pri tem zanimivo, je to, da ta ni zvočno omejen zgolj na osnovno zvočno barvo (timbre) inštrumenta (npr. zven kitarske strune), ampak lahko za svoj izvorni ton uporabi najrazličnejši posneti zvočni material, ki je lahko bolj abstraktne narave (šum, soundscape, ton oz. katerikoli posneti zvočni material). Program prek MPE implementacije pri sami zvočni transformaciji omogoča uporabo vseh »klasičnih« artikulacij tudi na bolj abstraktnem zvočnem materialu in s tem omogoča povsem nove zvočne barve in njihove zvočne transformacije.
Komu bi lahko najbolj priporočil tovrstno zvočno orodje?
Zaradi svoje široke palete zvočnih možnosti in najrazličnejših integraciji GranuRise ni namenjen neki specifični publiki, ampak je praktično namenjen vsem glasbenikom, ki jih zanimajo raziskave zvoka in drugačne oblike glasbenega izražanja. Zaradi vseh svojih integracij pa se lahko uporablja tudi v drugih kreativnih projektih, zvočnih instalacijah in vseh drugih multimedijskih projektih. Za primer lahko vzamemo en scenarij za zvočno instalacijo. GranuRise ima to možnost, da loči vsak grain (drobec) posebej. Za vsak grain mu lahko določimo višino, jakost in svetlost tona. Torej bi lahko z zvočno več-kanalno (surround) postavitvijo dosegli, da bi bil vsak grain (drobec) projiciran v določen zvočnik oziroma da bi različni graini (drobci) potovali po različnih zvočnikih vsak s svojimi parametri. Trenutno ravno sodelujem s Francoskim audio-vizualnim umetnikom Julienom Bayleom, s katerim razvijava koncept, kako bi različni graini (drobci) sprožili različne vizualne interakcije. Kot lahko vidimo, GranuRise ni omejen na neko specifično publiko, ampak ima veliko različnih možnosti uporabe. Več o samem projektu lahko izveste na www.granurise.com.
Kaj za raziskovalca in inovatorja, kot si sam, pomeni biti v finalu MIDI Innovation Awards in kakšno dobrobit, legitimiteto tovrstna uvrstitev prinaša?
MIDI je standard oz. protokol, ki že od leta 1981 skrbi za medsebojno komuniciranje med sintetizatorji in v zadnjem času za komunikacijo med strojno in programsko opremo. Nedavno pa je dobil veliko pomembnih preobrazb in prehaja v povsem nove implementacije, med drugimi MPE in MIDI 2, ki ponujajo povsem nove možnosti glasbenega izražanja v elektronski glasbi. Zato sem bil seveda zelo vesel uvrstitve v finale, saj so v samem izboru za finale sodelovali številni zanimivi projekti različnih razvijalcev s celega sveta. Dogodek je bil tudi povezan z enim najpomembnejših glasbenih sejmov za glasbene produkte organizacije NAMM ter z zelo zanimivo in inovativno platformo Music Hackspace, ki prav v tem koronskem času organizira izredno zanimiva predavanja različnih glasbenikov, razvijalcev in najrazličnejših ustvarjalcev. Taka uvrstitev prav gotovo veliko doprinese k sami prepoznavnosti programa in mi odpira nove možnosti za povezovanje z novimi razvijalci, glasbeniki in ostalimi ustvarjalci. Vesel sem tudi, da je bil projekt GranuRise izbran med deset najboljših virtualnih sintetizatorjev za leto 2020 po mnenju priznane spletne platforme Gearnews ter da ga uporablja vse večje število zelo zanimivih glasbenikov tako doma kot v tujini.
