Cirkulacija 2 je laboratorij, umetniška iniciativa, hiša kulture, ki se zavzema za dolgoročno vzdrževanje skupnega delovnega in predstavitvenega prostora. Je kolektiv, ki združuje, osmišlja, raziskuje, eksperimentira v polju sodobne umetnosti in širše. Njen hrup je nalezljiv in predstavlja enega izmed modelov aktivnih umetniških platform v našem prostoru. V začetku letošnjega leta so zaradi kapitalsko-nepremičninskih vzvodov izgubili prostor v Tobačni, s posredovanjem MOL-a pa pridobili nove prostore v podhodu Ajdovščina. Ob tem se je za nekaj časa pri nas sprožila širša razprava o prostorskih stiskah nevladnih organizacij. Danes Cirkulacija 2 odpira nov prostor, ki bo nadaljeval že začrtane iniciative, kot prostor s svojimi specifikami pa bo seveda narekoval tudi nove. Ob tem smo spregovorili z aktivnim članom kolektiva, vsestranskim umetnikom Borutom Savskim.
Prehod v nove prostore v podhodu Ajdovščina se je spričo aktualne situacije in birokratskih zadev na MOL-u malce zavlekel. Zdaj sledi prvo otvoritveno dejanje. Kakšen je bil scenosled dogodkov v tem vmesnem času, pod kakšnimi pogoji imate zdaj prostor in za koliko časa?
Bistvene odločitve so se zgodile že v drugi polovici januarja 2020. To vključuje predvsem izjavo s strani oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, da bo omogočila najem ali brezplačen najem prostora v njihovi lasti. V nadaljevanju so sicer javni mlini za naše pojme/želje delovali počasi, vendar so se še bistveno bolj upočasnili ob covid blokadi, ko so bili vsi javni postopki zamrznjeni. Potrebno je bilo tudi pridobiti status društva v javnem interesu, kar je zdaj po štirih, petih mesecih omogočilo naselitev prostora z dejavnostmi. Prostor je tako v brezplačnem najemu do konca 2021, ko naj bi se tu začela dela za predviden mini-multipleks kino. Z oddelka za kulturo MOL so tudi dodali, da bodo po tem datumu poskrbeli za nov ustrezen prostor. Za nas so vse te situacije zelo ugodne, saj smo v preteklosti prostor najemali iz lastnih žepov.
V ožjem smislu je MOL hitro reagiral in vam omogočil prostore, obenem pa se je v času izselitve iz Tobačne vzpostavila širša problematika prostorov v kulturnem polju. Se ti zdi, da se je v tem kratkem času kaj premaknilo?
Premaknilo? Kvečjemu na slabše. Na splošno velja, da je privatni kapital v tem času sveta krava in ni čutiti nobene želje, da bi država vzpostavila neke meje – ravno nasprotno: dogajanja z odstranjevanjem civilne družbe od vzvodov izražanja javnega interesa pri pomembnih odločitvah, recimo v primeru lokacije Plečnikov stadion – to državno-privatno kapitalsko zaroto še poglabljajo. Zgleda, da so gradbeni lobiji in posedovanje fizičnega prostora bistveni kapitalski motivatorji tega trenutka.
To je že vsaj tretja selitev Cirkulacije 2 v nove prostore, po Rogu in Tobačni. Kako vsak prostor s svojimi specifikami in umestitvijo v širši socialni prostor narekuje tudi samo namenskost in vsebine Cirkulacije 2?
Res je. Prostori določajo pristope in vodila. Neodvisnost skupnega prostora v Rogu je pripeljala do t. i. platformskih projektov s kar širokim naborom avtorjev – pod nekim simbolnim idejnim krovom, ki se je prek let glede na aktualnost trenutka neprestano menjal. Velikost prostora na Tobačni je pomenila širjenje sodelovanj še z drugimi producenti in posamezniki. Manj zunanjih gostovanj, saj je bilo potrebno oskrbovati dinamiko matičnega prostora. Brezplačnost in lociranost v podhodu Ajdovščina, kar je čisti center mesta, pomeni na eni strani še več sodelovanj z drugimi producenti in umetniki, hkrati pa pomeni težnjo po animaciji samega podhoda, ki je čudno zanemarjen/spregledan. V največji meri pa pomeni nujo po ohranjanju identitete samo-organiziranega prostora umetnikov – hiše umetnikov, kar je predvsem boj proti “normalizacijskim” pojmom: galerija, teater, koncertni prostor itd.
Cirkulacija 2 je hkrati kolektiv in prostor, namenjen raziskovanju, ustvarjanju in prireditvam, je pa tudi prostor družbenih vezi in sobivanja? Kako bo današnja realnost vplivala na to zasnovo?
V resnici so vsi pojmi, ki jih omenjaš, med seboj povezani. Družbene vezi se kreirajo prek sodelovanj, kreativnih srečevanj – uspešne animacije prostora. Kot umetniško raziskovanje, interdisciplinarnost, uporaba tehnologij v umetnosti – je tudi polje odnosov (medosebnih in družbenih) nekaj, kar lahko preseže družinske in socialne vzorce. Tudi socialna stratifikacija se v današnjem času poglablja (“družbeno tkivo razpada”). Ponovno je treba najti načine mešanj ljudi, ki se sicer ne bi nikoli srečali. Vse to je seveda najlažje med avtorji/umetniki/ekspertnimi obiskovalci, ki nekako še vedno silijo skupaj. Drugo je publika, ki je umaknjena v svoje realitete bivanja in zelo redko najde interes za manj konzumno blago. Publika v tej konstelaciji konzumenta seveda ni kralj, ampak je zgolj žrtev vsega tega. Pri nas bodo prejeli vedno kaj drugega od tega, kar pričakujejo. Verjetno pa tudi še kakšen drug znak osebnega odnosa. No, to so svete želje.
Kakšni so programski načrti v bližnji prihodnosti, tudi v luči aktualnega pomanjkanja dialoga s pristojnimi institucijami, kot je MZK?
Glede na vse prej zapisano se obeta hiperprodukcija in kulturni dom. Če bo lokalno aktivno sodelavstvo sprejelo prostor Cirkulacije v podhodu Ajdovščina, bo to pomenilo, da se nekaj dogaja mimo pristojnih državnih institucij, kar bi v normalnem okolju sprožilo vprašanje dela teh institucij. Cirkulacija 2 sicer je nevladna organizacija, ki opravlja motivacijsko delo na področjih, ki so na polju državnih javnih zavodov neobstoječa, poleg tega pa s principi samoprodukcije in samoorganizacije (na estetski ravni pa interdisciplinarnosti, intermedijskosti, trans-žanrskosti, anti-formatnim pristopom) predlaga drugačne načine delovanja, ki jih javni zavodi ne morejo implementirati. Država bo na različnih področjih morala sprejeti dejstvo, da nevladne organizacije počnejo stvari v javnem interesu na načine, ki jih država z golim preslikavanjem lastnega birokratskega aparata ne zmore. In seveda: podpreti te dejavnosti tam, kjer se dogajajo.
