Tao G. Vrhovec Sambolec: »Ekstatičnost intervala je v odnosu med konkretnostjo in nezaobjemljivo vmesnostjo«

V Projektnem prostoru Aksioma bo od 19. avgusta dalje na ogled intermedijska postavitev 0.004 Hz domačega umetnika, raziskovalca, skladatelja in glasbenika Taa G. Vrhovca Sambolca. Vrhovec Sambolec je v mednarodnem prostoru dejaven intermedijski umetnik, ki ustvarja v različnih medijih, od instalacij do prostorskih intervencij. V njih je eden poglavitnih tudi medij zvoka, v svojih delih pa se močno dotika polja zvočne umetnosti. V zadnjih letih v tem kontekstu raziskuje polje efemernega, nevidnega, (ne)prisotnosti telesa, ki jih osvešča in raziskuje prek taktilnosti, zvočnosti, vibracij in gibanj. Tao je obenem skladatelj, klarinetist in elektrofonik, ki s Tomažem Gromom tvori elektroakustični improvizatorski duo Tilt, kurator (je začetnik serije Bitshift v Galeriji Kapelica) in član pomembnih nizozemskih kolektivov v Amsterdamu, puntWG Project Space in DNK – Amsterdam.  Kot pravi programsko besedilo, delo 000.4 Hz »raziskuje dogodek, ki izvira iz spora med Srbijo in Kosovom in ki je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov med Kosovom, Srbijo in srbsko manjšino na Kosovu je med januarjem in marcem 2018 v regiji prišlo do primanjkljaja električne energije. To je povzročilo, da se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju (od Istanbula do Santiaga de Compostela in od Rima do Københavna) znižala s 50 na 49.996 Hz. Zaradi padca frekvence za 0.004 Hz so številne električne ure, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja, ne pa s pomočjo kvarčnih kristalov, v dveh mesecih zaostale za šest minut. Zanimivo je, da tega ni opazil skoraj nihče. Projekt sprejme ta dogodek kot dobrodošlo priložnost za razmislek in soočenje s časovno vrzeljo – režo, izgubo,– oziroma zamudo, ki je prekinila (merjen) tok časa. Posledica tega je nekaj, kar Sambolec poimenuje ekstatični interval: interval, ki poudari nejasne in nestabilne odnose med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti.« Integralen del razstave je tudi časopis, v katerem se osnovna zasnova projekta miselno in idejno množi z mislimi Karen Barad, Gertrude Stein, Marshalla McLuhana, Therese Hak Kyung Cha, Briana Massumija, Adriane Cavarera, Marcela Duchampa, Mladena Dolarja, Simone de Beauvoir in drugih.

0.004 Hz si lahko v Aksiomi ogledate med 19. avgustom in 4. septembrom. Več o postavitvi  nadjete tukaj. O delu smo spregovorili z avtorjem.

Delo 0.004 Hz izvira iz konkretne politične situacije, spora med Srbijo in Kosovom ter izpadom električne energije, ki je imel širše posledice v evropskem prostoru skozi zamik v merjenju časa pri elektronskih urah, čeprav je ta potekala skoraj nezaznavno. V svojih recentnih delih se veliko ukvarjaš z nezaznavnim, s »prisotno odsotnostjo« v naši aktivni vsakdanjost (branje, hoja, ritem, čas, zamik, vrzel, zvok, zapis …) ter razbiranjem  in odstiranjem »skritih« vplivov. Kako se aktualno delo s tematiziranjem zamude vpenja v tvoje širše aktualno ustvarjanje in kaj te je  intrigiralo v tem »odgodku«?

V pričujočem odgodku ni prišlo do izpada, temveč le do primankljaja električne energije v skupnem evropskem kontinentalnem omrežju prenosne energije, kar je velika razlika in ključnega pomena za moje zanimanje za ta incident v povezavi z nezaznavno prisotnimi elementi vsakdana. Po eni strani je izpad električne energije dramatičen dogodek, ki prekine tok življenja, in se s tem nemudoma razkrije – znani so izvor, trajanje in vpliv. Po drugi strani pa je primanjkljaj električne energije v evropskem omrežju obrobna, nepričakovana in po vsej verjetnosti nenačrtovana posledica sicer drastičnega lokalnega političnega spora in paralize normalnosti, ki se obenem manifestira v polju efemernega in temporalnosti, tako da upočasni konkretno frekvenco električnega toka v celotni evropski regiji. Kljub temu da električni tok prežema sodobno življenje, je ta minimalni odklon večinoma ostal nezaznan. 

Kar me je intrigiralo v tem odgodku, je polje, ki se je odprlo v tem nelinearnem, neočitnem poteku. To polje naslavljam kot interval, ki je hkrati tudi vozel, vzpostavljen v vmesju med faktualnim ter efemernim vsakdanom. Med električno energijo, političnim sporom, teritorialnostjo, neočitno povezanostjo velikega dela kontinenta, merjenjem časa, analitično mislijo, zamudo …   

Prek dela razmišljaš o ‘ekstatičnem intervalu, intervalu, ki poudari nejasne in nestabilne odnose med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti’. V tvojih delih je eden ključnih medijev, ne pa edini, zvok, ki je po svojih lastnostih tudi nestabilen, neotipljiv, razpotegnjen in razpršen v času in prostoru. Kakšna je njegova funkcija v 0.004 Hz, kaj vse lahko pomensko nosi izven ilustrativnosti in prevodnosti?

Moja občutljivost za zvok je ključnega pomena v tem, da mi je omogočila dostop do kompleksne situacije prek poslušanja. Skozi odklon frekvence se je vzpostavil interval zvočne narave, ki je izmerljiv in zaznaven: 0,004 Hz. Ta interval je prisoten. Vprašanje je, od kod izhaja ta zvok, interval, odzven, odmev ali prisluh.

To vprašanje vzpodbudi nadaljnje ‘razširjeno poslušanje’. Ne z namenom da bi razkrilo en sam izvor tega zvoka, ampak da bi skozi poslušanje odstrlo dimenzije, ki se prepletajo kot (možno) mnoštvo izvorov tega zvoka. Funkcija zvoka je v tem smislu konstitutivnega pomena za celotno postavitev, hkrati pa omogoča neposredno izkušnjo intervala. Ekstatičnost intervala je v odnosu med konkretnostjo in nezaobjemljivo vmesnostjo.

 

Kako bi lahko razmišljal o ‘ekstatičnem intervalu’ v kontekstu zvoka (denimo zvočne umetnosti kot svojstvene igre frekvenc) ali v domeni glasbe (igri intervalov, frekvenc v elektronski in elektroakustični glasbi, spektralizmu, naravnih uglasitvah, mikrotonalni glasbi, če omenimo samo najbolj aktualne trende, skozi katere se razpira)?

V tem delu ne gre toliko za igro frekvenc v estetskem polju kot pa za pomenljivost odkritja tega intervala. Lahko bi rekel, da v kontekstu aktualnih zvočnih praks, ki se ukvarjajo z preuglasitvijo zahodnega tonalnega sistema, delo posega v sorodno polje na meta-ravni, s tem da pokaže na arbitrarnost in nestabilno fluidnost reference za merjenje časa.

0.004 Hz je tudi svojstven zapis (graf, zvokovno utelešen interval …), sled, ki se presega. Obenem k temu zapisu sodi tudi publikacija, ki vključuje časnikarske zapise, poročila, filozofska razmišljanja …. V zadnjih letih so publikacije (denimo v sodelovanju z znano založbo Errant Bodies Press) pomemben del tvojega ustvarjanja in tvojih del. Kako se ta, poleg ostalih medijev, vpenja v to konkretno delo?

Publikacija je pomemben del projekta in nakazuje na mnogoterost elementov, fenomenov, misli in situacij, ki odzvanjajo v intervalu. Zastavljena je kot območje privlačnosti, odbojnosti in sozvena med nepovezanimi dejstvi in namišljenimi predstavami, ki poraja čudno navadne odnose in sorodnosti. Nastali neočitni prepleti so sledi in možnosti za oddaljene bližine med življenjsko izkustvenimi dogodki in dozdevno nepovezanimi spekulativnimi, poetičnimi in umetniškimi izrazi, ki tvorijo vnovične ponovitve ekstatičnega intervala. 

Če zaključiva s prehodom na aktualni pandemijski interval, v katerem živimo. Živiš in ustvarjaš na Nizozemskem in v mednarodnem okolju, si tudi član nekaterih kolektivov. Kako se je zate kot ustvarjalca zamrznil čas v tem obdobju in kako si ga občutil osebno in širše, kako vpliva na umetniško srenjo na Nizozemskem?

Po mojih izkušnjah pandemija (globalno) na sistemskih ravneh v veliki meri ni spremenila stvari,  je pa bolj poudarila to, kar je že obstajalo. Obstoječi načini dela, preference, kultura komunikacije in vrednostni sistemi so se razkrili in izostrili. V tej luči je Nizozemska hitra in prilagodljiva v reakcijah, vedno v gibanju in v iskanju načinov, kako na novo vzpostaviti življenje (in poleg vseh ostalih dimenzij tudi umetnost) v dani situaciji. Vse je še v gibanju in je še prezgodaj za refleksije in zaključke.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *