Kitarist Samo Šalamon s tremi novimi ploščami

Foto: Janin Vezonik

Kitarist Samo Šalamon v domačem jazzovskem okolju in širše zaseda samosvojo pozicijo, ki kljub rednemu koncertiranju na domačih odrih deluje rahlo odmaknjena, vedno zazrta v mednarodne vode in sodelovanja, v katera se intenzivno vpenja kot kitarist, skladatelj in improvizator že skorajda dve desetletji. Šalamon se trmasto drži svoje razplastene avtorske glasbe, katere podstat je vedno jazz in jazzovska kitara, v to govorico pa nato skozi različne sinergije vstopajo zvočni izrazi številnih jazzovskih podzvrsti in zgodovinskih premen, a tudi rocka, komorne glasbe ter svobodne improvizacije. Seriji številnih izdaj, ki jih redno objavlja doma in pri znanih tujih založbah (Splasc(h), Not Two, Clean Feed, FMR …), je v zadnjem mesecu dodal tri nove izdaje, vse plod aktualnih razmer ustvarjanja v izolaciji, snovanja in tkanja stikov na daljavo, z izmenjavo zvočnih datotek, skozi katere Šalamon nato uteleša različne kompozicijske principe in improvizacijo. 

Tako je nedavno izdal drugi del tridelnega cikla kitarskih plošč Almost Alone Vol. 2, na katerem njegove skladbe v duih plete nabor dvanajstih kolegov strunarjev iz mednarodnih voda. Na plošči Unobservable Mysteries sodeluje z znanim kanadskim klarinetistom Francoisom Houleom. Vsak od njiju je posnel šest improvizacij, na katere se je nato drugi odzval z lastno improvizacijo, skupek pa se razpleta v enajstih krajših skladbah. Kitarske improvizacije so ogrodje širšega spleta improvizacij, ki jih je prispevalo sedemnajst improvizatorjev, kasneje zbranih v večji virtualni ansambel New Freequestra ( v njem med drugimi sodelujejo Martin Küchen, Fredrik Ljungkvist, Luis Vicente, Vasco Trilla, Marco Colonna,  Silvia Bolognesi, Achile Succi, Marcelo dos Reis …). Plošča Free Distance, Vol. 1: Love is More Thicker je tako svojstveno nadaljevanje domače Freequestre, ki jo je Šalamon leta 2016 z enajstimi domačimi glasbeniki posnel v studiu in izdal na plošči leta 2019. Fizičen stik in skupinski sozven pa je tokrat kompozicijsko poustvaril doma z združevanjem posnetkov. S Šalamonom smo na kratko spregovorili o vseh treh izdajah.

Aktualna situacija te je verjetno kot vse ustvarjalce opeharila za eno temeljnih dejavnosti, koncertno nastopanje. Vendar si našel efektivno pot za nadaljevanje svoje ustvarjalnosti v prostoru virtualnega, digitalnega, z izmenjavo digitalnih zvočnih datotek in v sodelovanju na daljavo, tako si izdal že štiri plošče. Kaj ti kot ustvarjalcu prinašajo tovrstna sodelovanja, kako potekajo in kako vplivajo na tvoje delo, komponiranje in razmišljanje o komponiranju ter nenazadnje tudi na improviziranje?

Vsi smo morali v tem času najti druge načine kreativnosti, tako da sem vesel, kako se je iz vidika kreativnosti vse obrnilo. Zelo sem vesel, da lahko sodelujem s svojimi glasbenimi kolegi iz celega sveta in tudi številnimi glasbenimi heroji … Vsi glasbeniki, ki sem jih povabil k sodelovanju, so se z veseljem odzvali, tako da so nastali v tem času številni izjemni projekti. Nekateri so čisto improvizacijske narave, nekateri pa zelo skomponirani. Pač, ena od stvari, ki je v tem času ne primanjkuje, je čas, tako da sem to obdobje izkoristil za skladanje, vajo, snemanja etc.

V neki bolj ali manj oddaljeni prihodnosti se bodo koncerti in fizični stiki vrnili, mene pa zanima, ali so ti te izkušnje sodelovanja na daljavo pustile kakšne sledi, ki bodo vplivale na tvoje ustvarjanje tudi v »normalnih časih«.

Ja, definitivno. Nastale so številni nove vezi z glasbeniki, s katerimi prej nisem sodeloval, nastali so številni novi mednarodni projekti in bendi, s katerimi upam, da se bomo lahko po vsem tem predstavili tudi na koncertnih odrih doma in v tujini. Če jih samo nekaj omenim – duo z danskim kitaristom Hassejem Poulsenom, duo s kanadskim klarinetistom Francoisom Houlejem, trio z bobnarjem Vascom Trillo in violinistom Emanuelejem Parrinijem, kvintet (Rafal Mazur, Sunjae Lee, Luis Vicente) etc.

Izdal si dve zbirki kitarskih duov s številnimi mednarodnimi strunarji, ploščo večjega ansambla in en duo. Kako si zanje izbiral sošpilavce? Ali si imel predvsem v kontekstu obeh kitarskih plošč in ansambelski plošči že na začetku v mislih določene glasbenike in njihov zven, način igranja?

Kitarski projekt je kar unikat, iz skoraj vsake evropske države sem namreč izbral enega kitarista – nekatere sem poznal že od prej, z nekaterimi sem že tudi prej igral, nekateri pa so bili čisto sveži zame … Ja, definitivno sem, kot vedno, imel v mislih glasbenike oziroma kitariste, za katere sem napisal novo glasbo.

Nasploh si se močno aktiviral v digitalni sferi in očitno zaklep prebil z vzpostavljanjem številnih stikov, ne le v kontekstu lastnega ustvarjanja, temveč tudi v ciklu pogovorov z domačimi in tujimi glasbeniki s področja jazza in improvizirane glasbe Dr. Jazz Talks … Kaj je botrovalo tej odločitvi in kakšna je izvorna ideja teh pogovorov?

Poleg tega, da sem kitarist in skladatelj, sem primarno tudi izjemen ljubitelj in entuziast glasbe, zlasti jazz glasbe, reciva temu »geek« – ves čas listam jazz enciklopedije, berem knjige, članke etc., pač čutim izjemno ljubezen do jazz zgodovine … Hkrati že več kot 20 let tudi vodim jazz oddaje na radiu – poprej na mariborskem študentskem radiu Marš, zdaj že vrsto let na Radiu Maribor. Ideja za pogovore Dr. Jazz Talks pa je nastala čisto spontano: najprej sem se pogovarjal z glasbenimi kolegi, da bi ohranjali stik, nato pa sem dobil idejo, da bi začel tovrstne pogovore snemati. To izjemno rad počnem, hkrati pa tudi upam, da s tem doprinesem nekaj k jazz skupnosti tudi na drugeč način, ne samo kot glasbenik. Zelo sem vesel, da je vedno več sledilcev in navdušencev. Sem pa tudi vesel, da k pogovorom vabim številne, vsaj zame, spregledane jazz glasbenike, ki bi jih vsi morali poznati, a jih žal ne – spisek teh je izjemno dolg …

Prva plošča s cvetoberom domačega sodobnega jazza in improvizacije v podobi ansambla Freequestra je nastala v studiu, druga pa z močno mednarodno zasedbo s sodelovanjem na daljavo. V Freequestra je kompozicijski okvir dosti bolj odprte narave (strukturirana improvizacija in kontekst pesmi E.E. Cummingsa). Kako je tokrat potekal sam proces, kako manko skupnega, fizičnega in zvočnega prostora, ki je verjetno ključen v tovrstnem kontekstu, vplival na samo glasbo in kako si nenazadnje te raznorodne izraze vpletenih glasbenikov kompozicijsko nato povezal v celoto?

Ta projekt je bil kar velik zalogaj. Prvi del je izšel lani, nadaljevanje (dvojni album) pa izide 2022 pri poljski založbi Fundacija Sluchaj. Zelo sem vesel, da so se odzvali nekateri izmed najboljših improvizatorjev na svetu … Najprej sem sam posnel improvizacije s kitaro, nato te poslal glasbenikom, ki so name improvizirali. Tako je nastala rdeča nit … Iz tega sem potem oblikoval manjše trie, kvartete in vse tja do noneta in orkestra. Zelo sem užival v tem delu, prisotno je bilo veliko editiranja in kreativnega dela …

Z odličnim kanadskim pihalcem Francoisom Houlejem sta vsak posnela po šest improvizacij in nato še lastne odzive nanje. Kako si v tem kontekstu pristopil do lastnih improvizacij v odsotnosti sošpilavca? Si igral v modusu namišljenega dua, z njegovim zvenom v mislih? In kam so te kot improvizatorja peljale Houleove improvizacije?

Francois je že vrsto let eden mojih najljubših glasbenikov, izjemen virtuoz in skladatelj, tako da sem bil zelo vesel, da sva se lahko lotila tega projekta. V bistvu je bilo zelo zanimivo improvizirati na improvizacijo Francoisa. Sam sem se najbolj osredotočil na puščanje premora in dihanja v improvizacijah, zavedajoč se, da je zraven še en glasbenik. Tako pri snemanju svojih improvizacij kot improvizacij na Francoisov posnetek,  je bilo glavno vodilo, da ne smem zapolniti celotnega prostora. Je pa ideja, da bova v duu promovirala tole ploščo tudi v živo na odrih … Upam…

V njih se deloma nanašata na aktualno, ne ravno rožnato situacijo za umetnost in umetnike. Kako sam preživljaš ta čas zaklepa, kako sam vidiš vladno ukrepanje na področju kulture pri nas in kje vidiš potencial za ponovno vzpostavitev kulturne krajine?

Zame je to obdobje, vsaj kar se tiče kreativnosti, izjemno delovno. Posnel sem šest albumov, nekateri še čakajo na izid pri založbah Clean Feed in NotTwo Records. Veliko skladam, vadim, snemam projekte na daljavo. Seveda pa izjemno pogrešam koncerte, zlasti živo improvizacijo z drugimi glasbeniki. Trenutno stanje v kulturi ni ravno rožnato, vendar skušam ohraniti optimizem … Konec koncev je kultura vedno preživela, tudi po vseh vojnah in težkih obdobjih.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *