Zvočna umetnica, skladateljica, violinistka, elektrofoničarka, pesnica, piska, literatka, radijka, sociologinja in kritičarka Nina Dragičević je ena najbolj kritičnih in pronicljivih ustvarjalk in raziskovalk zvoka pri nas. Do danes je izdala dve plošči, Parallellax (Kamizdat, 2016) in Gospa, tega v realnosti ni / Ma’am there is no such thing in reality (Kamizdat, 2019).V svoji glasbi spaja surovost in povednost vsakdanjega šuma, glasov, zvena violine in elektronskih manipulacij zvočne tvarine v intenzivne zvočne narative Obenem je avtorica dveh pomembnih študij iz polja ustvarjalnosti zvočnih umetnic, Slavne neznane: zvočne umetnice v konstrukciji družbe (ŠKUC, 2016) in Med njima je glasba: Glasba v konstrukciji lezbične scene (ŠKUC, 2017). Knjigo poezije Ljubav reče greva (ŠKUC Lambda, 2019) je skupaj z Žigo Jenkom in Anjo Novak pretvorila v igro intenzivitet med različnimi izraznimi kodi, ki tvorijo celoto, ki ni uglasbljena poezija, ki ni poezija z glasbo ali obratno, temveč intenzivno srečanje v pomenjanju in šumu kot tistem momentu, ki pomen zastira in ga preobraža. Letos je bila osrednja umetnica festivala Mesto žensk, na njem je predstavila tudi svojo novo zvočno instalacijo Ekstenzije užitka.
V video portretu, ki je nastal za Centralala.si in bil obenem razstavljen na razstavi Musica Femina v okrilju letošnje edicije festivala Mesto žensk, Nina Dragičević spregovori o lastnem ustvarjanju, o položaju žensk v umetnosti, izbrisih in zamolčanosti, o feminizmu, o problematičnosti v umetniškem ustvarjanju danes ter posredno o zvoku kot intenzivnem prostoru družbenega, socialnega in političnega.
