Pri Zavodu Jazz Cerkno je ob skrajnem koncu prejšnjega leta v fizični in spletni obliki izšel album domače jazzcore zasedbe Koromač iz Vrtojbe. Predstavitev plošče se bo zgodila v ponedeljek, 17. februarja, v Komuni Kina Šiška. Bend, ki se je sprva kalil kot bolj vokalni punkovski hardcore trio kitarista Aljaža Škrlepa, basista Matjaža Bajca in bobnarja Urbana Kušarja, smo lahko spremljali v razširjenem kolektivu že ob nastopu na Klubskem maratonu Radia Študent leta 2013. Na turneji, v sklopu katere so s seboj redno nosili domač koromačevec in zvrhano mero zajebancije, so igrali kitarist Peter Kastrin, bobnar Žiga Ipavec in altovski saksofonist Jure Boršič. Ravno v tej postavi in pod vplivom šole tolkalca Zlatka Kaučiča je njihov zvok pridobil jazzovske komponente ter se pogosto usmerjal v nasilne improvizacijske eskapade. Omenjeni zvočni odklon jim je omogočil tudi nastop in hkrati snemanje novega albuma v živo na lanskoletnem festivalu Jazz Cerkno, kjer pa smo v živo spremljali spremembe v zasedbi. Petra Kastrina je vmes nadomestil že Anton Lorenzutti, na odru pa so se v polkrogu dodatno zgostili še domači baritonski in sopranski saksofonist Boštjan Simon ter italijanska glasbenika Francesco Ivone na trobenti ter Giorgio Pacorig na klaviaturah.
O odločitvi za razširitev zasedbe je član Aljaž Škrlep povedal: »Ob deseti obletnici delovanja naše skupine smo želeli ustvariti nekaj posebnega. Osnovna ideja je bila dodati štiri glasbenike, s čimer bi zasedbo gradila desetčlanska posadka, kar bi sovpadalo z deseto obletnico. Na koncu so se pridružili le trije. Ob prvih vajah smo ugotovili, da je atmosfera dobra, pravzaprav odlična, in si je nismo uspeli dodatno neorgansko širiti zgolj zato, da bi dosegli okroglo število deset. Ko se je ponudila priložnost igrati na festivalu Jazz Cerkno, smo seveda želeli razširiti naš zvok, mu vliti dodatne moči, s čimer pa gotovo nismo ubrali poti kompromisa, t. j. zmanjšati nasilnost naše glasbe za jazz publiko. Ne, zdi se mi, da je s tem postala glasba še glasnejša, še bolj udarna, bolj koromačevska. Naše skupno delo se ni pretirano spremenilo, dodatni člani so hitro pogruntali naše načine dela in se jim prepustili.«
V naslovih albumov se zasedba Koromač poigrava z besedo punk, ki deloma označuje njihovo žanrsko usmeritev, po drugi strani pa tudi diverzijo od punka. Prejšnja plošča se je imenovala Punk Enough?, tokratni pa so nadeli naziv Kontrapunk, o čemer je Aljaž podal zanimivo razlago: »V preteklosti – bolj natančno, ko smo iz tradicionalnega punk tria prešaltali na ne več tako tradicionalen sekstet – je prihajalo do vprašanj, ali smo še punk ali ne. Ne vem, ali je do teh vprašanj prihajalo med recenzenti, pri nekaterih verjetno že. Smo pa z gotovostjo opazili, da nas punk organizatorji ne vabijo več. Kar je normalno, pač nismo bili več tipičen punk. Smo pa to priložnost izrabili, da smo malček prevprašali, kje so meje tega žanra in žanra kot takega nasploh. To nikoli ni bilo naše glavno vprašanje, tudi ne vprašanje, ki bi si ga bilo treba nujno zastaviti. Le priložnost je bila preveč dobra, da bi jo izpustili. Moja filozofija naslovov – in samo moja; predpostavljam namreč, da bi katerikoli drugi član odgovoril popolnoma – je: Ta naslov je preprosto lepo obogatil in povezal album, predstavlja lep most med tam, kjer smo nekoč bili, in tja, kamor gremo, pri čemer smo uporabili citat famoznega švedskega straight edge hardcore benda Final Exit iz njihove pesmi Punk Enough. S tem smo se priklonili sceni, smo pa uporabili vprašaj, ki ga Final Exit nima. Tako smo pokazali, da nikoli nismo zares pripadali tisti sceni – nikoli nismo bili straight edge, nikoli nismo bili pretirano politični ali karkoli takšnega – in verjetno nikoli ne bomo prav zares pripadali kakršnikoli sceni. Taka je pač narava našega benda.
Glede naslova Kontrapunk je moja ideja takšna: Nadaljujemo poigravanje z besedo punk, ta formula nam je ljuba in daje kontinuiteto. Da se bendi igrajo s temi elemnti, se vsaj meni zdi nekaj neverjetno lepega in premišljenega. Ko smo se začeli pogovarjati o naslovu in ideji, da bi zgolj odvzeli t iz besede kontrapunkt, sem po naključju veliko poslušal Bacha. Naslov se mi je zdel smešen in posrečen, zato sem ta predlog podprl. Ničesar drugega ni za tem. Bi pa kdo verjetno lahko rekel, da s to plato res zapuščamo prostor punka in se pomikamo drugam ter da ta naslov pravzaprav odgovarja na vprašanje prejšnje plate. Trenutno se res počutimo bolj doma v lomljenu ritmov, improvizaciji, noisu in metalu kot pa v punku. Ampak: objestnost ostaja.«
Za koncert v Komuni Kina Šiška, kjer bo Kontrapunk v živo predstavljen, bo zasedba seveda ponovno razširjena. Ker je od snemanja in njihovega zadnjega skupnega špila že skoraj leto dni, nas je zanimalo, ali so vmes nastale tudi kakšne zvočne spremembe: »Že samo miksanje plate je vneslo nekatere spremembe, tudi nekatere pomisleke itn. A ne veliko. Želimo si predstaviti plato, takšno kakršna je. Je pa tudi res, da kot bend velikokrat dobimo kakšno res ”genialno” idejo (beri: za večino random, a vendar nam smešno in posrečeno idejo) prav v zadnjih dneh pred koncertom. Vidimo.«
O samem špilu, prihodnosti Koromača in razširjeni zasedbi Aljaž zaključi: »O tem po pravici povedano malo govorimo. Mislim, da bo ta koncert celotne devetčlanske zasede eden redkih, tako da se ga splača ujeti. Verjetno bomo enega odigrali tudi doma, na goriškem, pa še kje drugje … Potem pa delat novo glasbo. Ko se nekaj časa ukvarjaš s preigravanjem stare glasbe, vadbo in izdajo albuma, se vedno pojavi radovednost, kam nas bo nova glasba peljala. Mislim, da tega še sami ne vemo.«
Za novo ploščo in morebiten požirek koromačevca lahko zasedbo povprašate neposredno na koncertu, album pa lahko poslušate in naročite tudi tukaj:
