(Samo)iniciative (samo)zaposlenih: Andrej Fon

Foto: arhiv Andreja Fona

Andrej Fon je eden bolj domiselnih domačih glasbenikov, komponistov, performerjev in pedagogov. Je mutli-inštrumentalist in izdelovalec glasbenih igrač, izjemen besedotvornik in hitmaker, aktiven tako na področju eksperimentalnih in improvizacijskih muzik kot tudi vratolomnih rokovskih prijemov in punka ter še kakšnih drugih bolj popularnih derivatov. Nastopa kot solo Olfamož in v razširjeni različici Olfamoštvo. Igra in sklada v triu Svojat, s katerim je nedavno pri Založbi Radia Študent izdal istoimenski album, ter v kolektivu Oholo!, s katerim se prav tako približuje dolgometražcu. Kot večina samozaposlenih glasbenikov se je znašel na neplačanem prisilnem dopustu, ki ga z družino preživlja v alpskem svetu. Koronavirus ga zaenkrat še ni pretirano prizadel in ga mogoče celo bolj skrbi virus SDS.

Kako se znajdeš v trenutni situaciji, ko je živo javno življenje praktično onemogočeno? 

Na srečo imam dovolj prihrankov, da lahko preživim ta korona vakuum, če bo le ovenel v par mesecih. Z družino smo, privilegiranci, dobili na posojo hiškico v zakotni alpski dolini, ki jo lahko celo preližemo, pa ne staknemo nič. Imamo vse civilizacijske pridobitve, puščajoča vrata pa tesnimo s kapami in šali. Tole pišem, sedeč na z mahom obraslem štoru v bližini sosedove hiše. Prijazno nam je zarjovel kodo za njihov internet, ki ga naša uta ne premore. Skratka, zaenkrat še ne pogrešam  javnega življenja in honorarjev. 

Čemu vse si se moral zaradi omenjenega odpovedati, kar se tiče glasbenih dejavnosti? 

Fuf, nekaj delavnicam, Šift-u v vrtcu, Svojat-i na Tresk! festivalu, eni lutkovni predstavi in še čemu. Upam, da se mi čim večji delež stvari prestavi na jesen.

Če bi bil koronavirus inštrument, kateri bi po tvoje bil ali kako bi zvenel?

Zvenel bi kot harmonikar na Prešercu. Ali pa kot horda pijanih navijačev na Planici. Ali pa kruljenje v želodcu ogroženih vrste medveda. Ali kot Abba. Ma, Ne vem ne vem.

Inštrument? Teremin: nekaj mahaš po zraku, nikjer nič ni, a ti jo pošteno zasvira.

Katera pa je recimo najbolj pogosta pesem, ki jo pojete z družino v karanteni?

Hm, pravega hita nimamo. Hani je že nekaj časa ljuba Lepa Anka, to pojemo in brenkamo. Pa s seboj imamo še Sončke in sončice (Grom – Pavček), ta se zavrti vsaj 1x dnevno. V resnici najbolj uživamo v čudoviti naravi, pa naj se sliši še tako zlajnano. Šoje, krokarji, sove, kanje, nepretrgan šum reke in le redka letala! Sekirin štil nam mehke mestne ročice napravi vsak dan malo bolj raskave in v suhi strugi hudournika smo našli gamsov rog.

Foto: arhiv Andreja Fona

Tudi sam si spisal v tem času novo skladbo – Ažurni boogie. Kako si se je lotil in kdo je sodeloval pri njeni produkciji?

Lotil sem se je, ko smo bili še v Ljubljani. Odraža rahlo in nekorektno evforijo, ki me je prijela, tak vznemirljiv občutek, ko stvari uhajajo iz nadzora. Ko se končno tudi nam bogatim belim Evropejcem seseda svet. Ne pa, da zmeraj le z naslanjača pogledamo tisto minuto prispevka o eboli v črni Afriki in vse izgine s pritiskom na daljinec. Ker sem jaz in moji bližnji vsi neokuženi, je taka drža še vedno dokaj »s tujim kurcem v koprive«, vem. A v poplavi mnogih avdio video posnetkov, ki nas bodrijo in gradijo človeško solidarnost itd., se lahko pojavi tudi pesmica, ki ni izključno antropocentrična, al kaj?! Posnel sem jo s snemalnikom Zoom H2 in obdelal s Cool edit pro. Najprej sem zapel in zaigral na guembri. Potem sem nasnel še zračno tlačilko (bolj znano kot pumpo) in nekaj tolkal. Ker me je ravno takrat poklical Matej Magajne, izvrstni blues rock kitarist in potarnal, da se zdaj zaradi virusa niti zapufat’ več ne bo mogel (ker vsi šparajo in se itak ne smeš z nikomer srečat), sem mu ponudil sodelovanje. Svoj 10-sekundni solo je posnel na telefon in mi ga poslal. 1 eur na sekundo oziroma 10 eur, ki sem mu jih nakazal, bo pustil na računu, da si bo banka lahko trgala za obratovalne stroške računa. Kdo bi ga razumel? Mastering sta pa naredila Samo Pavlica – Linch in Sašo Kalan, hvala jima!

Upamo, da bo Ažurni boogie kmalu doživel tudi živo premiero. Kako si predstavljaš svoj prvi koncert po karanteni?

Ažurni boogie je sicer izvedljiv v solo izvedbi. Sam pa si želim, da čim prej ne bo več aktualen! Prvi koncert po karanteni? Hm, mogoče bomo bevskali vsak v svojem premičnem terariju. Ali pa bomo v skafandrih igrali Space is the place!

Ker sem konservativec, upam, da bo koncert običajen. Tak, kjer si ob veliki glasnosti eden drugemu tulimo na ušesa in si podajamo zvitke in napitke z vsemi bacili in virusi vred.

V primeru, da živo nastopanje še kar nekaj časa ne bo možno – gre namreč za nišo, ki se je najprej zaprla in se bo po karanteni zelo verjetno tudi najkasneje odprla – kaj bi predlagal za alternativo za žive nastope? Ne, da bi se jih dalo nadomestiti, gotovo ni primerjave, a če ne bo šlo drugače …

Razmišljal sem že o živih nastopih, kompozicijah ali improvizacijah, ki bi bili prilagojeni novim definicijam osebnega prostora. Nekaj v stilu jodlarjev ali trobilcev na alpski rog, kar se tiče uporabe prostora. Glasbena vsebina naj bo zaenkrat odprta. Torej občinstvo se pripelje v alpsko dolino. Na vstopni točki je navodilo, pravila obnašanja, gorski bonton, abc karantene za kretene, mogoče še daljnogledi in številka računa, kamor se nakaže vstopnina. Glasbeniki so razporejeni po okoliških klancih. S pokom strašilke se začne koncert …

Recimo, da se bo stanje stabiliziralo do poletja, a vendar je do takrat še nekaj mesecev. Vlada je za samozaposlene pripravila paket ukrepov. Si seznanjen z njimi? Se ti zdijo primerni in zadostni?

Z ukrepi nisem zelo seznanjen. A je tako, da bodo podporo dobili tisti samozaposleni v kulturi, ki bodo lahko dokazali vpad prihodkov glede na mesece pred korono? Če je tako, se mi zdi slabo, da tisti, ki jim že prej ni šlo dobro (posledica ponovoletnega kulturnega mrtvila), še zdaj ne bodo dobili nič.

Do pomoči so upravičeni v primeru, da so utrpeli vsaj 25% znižanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v  februarju 2020 ali vsaj 50% zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020. Če zelo poenostavljeno gledamo. Sicer pa gre za kar kompliciran, zbirokratiziran način upravičevanja. Podatke o proti korona paketu najdeš na gov.si, veliko na to temo objavlja tudi društvo Asociacija, če te bo zanimalo.

Mnogo evropskih držav je pripravilo pakete za kulturnike, prav tako imajo razna združenja, kolektive, ki lahko odločneje nastopijo skupaj. Kaj pogrešaš pri nas denimo glede podobnih združenj?

Res sem premalo informiran – tudi zato ker mi, za razliko od mnogih, ne grozi bankrot. In na internet štoru mi dreveni rit. Pogledam mail, odpišem in grem lupit krompir …

Imaš sicer kaj stika, se slišite s svojimi glasbenimi tovariši in tovarišicami (poleg Magajneta, ki si ga prej omenil v zvezi z Ažurnim Boogiejem), predvsem tudi samozaposlenimi, ali zaenkrat vsak na svojem potrpežljivo čakate, da situacija mine? 

Seveda se slišimo, zdaj telefoniram, kar tako kot kakšen najstnik. Tudi en nov, grozljiv narodno zabaven komad je v delu in bo verjetno spet imel kakšnega soustvarjalca. Gremo se tak zvočni mail art, al’ kako bi se temu reklo?

Kako pa misliš, da bo trenutna karantena vplivala na glasbeno sceno širše, glede na to da deluješ v kar širokem polju muzike z različnimi projekti? Ne nazadnje pa, če se pogovarjava za Centralala, tudi na improvizacijsko sceno?

Zagotovo se bo gospodarska kriza, ki bo sledila, čutila na vseh ravneh, kjer ima denar kakšno vlogo. Z novim SDS virusom na oblasti je pa še bolj za pričakovati klestenje proračuna za kulturo. Več ne bom ugibal. Zdi se mi, da do sedaj nisem še nikoli zelo drastično občutil finančne krize (npr. l. 2008). Brez nelagodja se bom tudi spet spravil špilat na ulico, če bo treba. Obdelal kakšno zaplato zemlje ali si izmislil kaj novega. Tudi za avtonomno klubovje imam občutek, da se obisk v finančni krizi tam kvečjemu povečuje. Folk začne seštevati cente in gre na najcenejši pir. Špekuliram.  

Si v teh dneh, ko sva se pogovarjala, spisal še kak nov komad ali bil na splošno ustvarjalen? 

V uti, veliki pet ali šest kvadratnih metrov, je štrom. Tam sem si uredil studio Čajba. Ko otroka zaspita, se našopam s črnim čajem in mrcvarim sintič in drugo. Kot že rečeno, nastaja en nov lo fi komadič, malo govej, malo Hazard ali Čudežna polja. To je usmeritev. Seveda se bo izrodil – posledica slabe opreme, slabega poznavanja programske opreme in prezira do muzike, h kateri stremi ta komadek. 

Bi imel kaj dodati za na konec, misel, predlog za branje ali poslušanje, vic v stilu Olfamoža? 

V branje priporočam Stregel sem angleškemu kralju ali katero koli drugo delo Bohumila Hrabala. Po več letih ga berem ponovno. Popolno.

Navdušujem se nad albumom Bitte Orca, mislim, da že razpadle zasedbe Dirty Projectors (zasedba je še vedno aktivna, op. ured.). Manični pop, ki bi ga požegnal še pokojni Kapitan Govejesrčni! Ostanimo doma in ploščatimo kurbo (»flattening the curve«)!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *