‘Samo)iniciative (samo)zaposlenih: Rok Zalokar

Foto: Arhiv Roka Zalokarja

Rok Zalokar – klavir in drugi inštrumenti s tipkovnico, improvizacija, kompozicija, snemanje zvoka, zvočna obdelava in produkcija, elektronika … Organizator koncertov, umetniški vodja glasbenih ciklov, motivator in povezovalec glasbenikov z različnih “scen”, član in motor številnih raznorodnih zasedb s poudarkom na izvajanju avtorske glasbe. 

Le malo komu tako kot Roku uspeva komunikacija in povezovanje med na videz ne-kompatibilnimi glasbeniki in raznolikimi osebnostmi nasploh. Na njegovo povabilo sem se tudi sam na odru znašel z glasbeniki, ki jih verjetno ne bi imel prilike poslušati niti pred odrom, kaj šele muzicirti z njimi, in za to sem mu hvaležen. Zaradi njega sem si tudi malce razjasnil svojo držo, ki zlahka zaide v konfrontacijo in napad, sploh ko gre za ignorantske in prepotentne tonske mojstre in odrske delavce. Ob popolnoma nemogoči situaciji z njimi Rok pokaže veliko mero potrpljenja. Nevsiljivo pomirja, globoko zadiha, vsakemu nameni dovolj časa in motivacije za sodelovanje.  Z nekaterimi tehniki iz Kina Šiška, ki brez takta in posluha rečejo »tko bo al pa pejte dam«, bi vsekakor raje  komuniciral prek Roka.

(22.4. 2020) Rok, glede na to da si v zadnjih letih zelo aktiven kot glasbenik v številnih zasedbah, kot tudi pobudnik »živih« glasbenih dogodkov, druženj, prečenj glasbenih žanrov in številnih prizorišč, skratka, med najdejavnejšimi glasbeniki na domači »kreativni sceni«, verjetno samoizolacijo čutiš na svojih prihodkih, če ne tudi telesno, na psihi? Kam trenutno usmerjaš kreativno energijo in kako samoizolacija vpliva nate na sploh?

(26.4. 2020) Samoizolacija se čuti, telesno stanje je v bistvu pozitivno (bolečine od prekomernega ležanja na kavču ne štejem, hehe), psihično nevtralno, prihodki so pa v glavnem splavali po vodi.

V zadnjem mesecu sem večinoma produciral. Prvi album Zhlehteta naj bi bil končan v začetku aprila, pa sem si glede na trenutno situacijo raje vzel še več časa in testiral nove zvočne možnosti. Zdaj sledim temu vzgibu, ko hočeš tik pred koncem procesa, veliko stvari spremeniti, kar mi je dokaj novo. Malo sem se odmaknil od klavirja, ker sem imel prej intenzivne priprave na prvo solo turnejo, ki je odpadla, pa nekako nočem popravljati te preteklosti.

Na začetku mi je bilo malo težje, ne toliko zaradi samoizolacije, ampak zaradi politične situacije, ki se je začela istočasno. Po enem tednu sem se malo spravil v red in se čustveno distanciral od novic, ker bi se drugače lahko cele dneve samo deprimiral zaradi občutka nemoči … Saj se človek zaveda ustroja socialnih omrežji in medijske krajine, samo te kdaj lahko sama radovednost pogubi. Je pa tu še drugi vidik samoizolacije oziroma cele trenutne situacije – veseli me da ima folk več časa in je bolj priseben za širše družbene probleme, malo se sicer ustvarja občutek, kot da je bilo prej vse v redu …, ampak vseeno se mi zdi pozitivna sprememba, ali je mogoče samo posledica mojega mehurčka?

(27.4. 2020) Kot praviš, je zaslužek splaval po vodi. Kako ga nadomeščaš? Kako plačuješ najemnino? Te »protikorona« rešuje?  Lahko malo opišeš, kaj te skrbi glede politične situacije, ki si se ji, kot praviš, malo izognil …

Pri kateri založbi bo izšel album Zhlehteta? Kako si prišel do nje? Kakšni so pogoji za izdajo?

Kakšne pogoje imaš sicer z založbami pri izdaji plošč? 

Albumi sicer prinesejo kak »tolarček« v blagajno? Se jih sploh splača izdajati? Ali kaj slediš koliko poslušalcev imajo?

(28.4. 2020) Seveda, glede politične situacije sem napisal, da sem se čustveno distanciral, spremljam jo pa z velikim zanimanjem ves čas! Ta distanca je bolj osebna lekcija, ki sem se jo naučil v tem času. V naših krajih je krizno oziroma korona-zaslužkarstvo še kar jasno, nesposobni politiki na oblasti so tudi nesposobni lopovi, tako da upam, da se jih slej ali prej rešimo s čim manjšimi posledicami. Globalno dogajanje pa dojemam v veliki meri kot transmutacijo kriz, iz vojne proti terorizmu in begunske krize v zdravstveno krizo. Mogoče smo zdaj vstopili v novo dobo? O slednjem vedno rad razmišljam, debatiram, malo težje pa pišem …, vendar bi samo izpostavil da trenutne internetne krajine ne smemo videti kot statične točke, ampak je v konstantnem razvoju, zato moramo biti pozorni, saj se ravno v takih časih najbolj spreminja.

V vseh sloganih empatije, ki se mečejo okoli v glasbeni sceni, se malo cinično nasmiham. Mogoče najbolj izstopa situacija, da je še Spotify začel s svojo “fundraising pick” akcijo, čeprav so oni eden izmed izvornih problemov, da so glasbeniki brez denarja v tej krizi. To je tako kot slavne Starbucksove papirnate slamice, ki so bile na koncu še vedno zavite v plastiko. Glasbena scena je žal odraz te plastike. Princip streaminga se mi v osnovi zdi super, v praksi pa malo tragikomičen. Imamo vso to hudo opremo, domače studie itd., potem pa folk streama s telefonom, katerega slabše posnet zvok se potem še slabo kompresira, in potem se nam to ponuja kot rešitev? Oziroma kot rešitev, kako lahko v teh kriznih časih poslušamo glasbo? Bullshit, že 100 let obstaja tehnologija snemanja, v izdaje glasbeniki vložijo ogromno truda, časa in denarja in potem tole? Men je to mal smešen. Ne me razumeti narobe, seveda obstaja veliko odlično streamov, pa tudi taki, ki se ukvarjajo bolj s pedagoško noto, se mi zdijo super, hotel sem samo izpostaviti tole tehnološko ironijo. Ravno zato obožujem impro muziko, ker je tako vezana na živ moment, da že skoraj ne prenese streaminga, in se s tem na subtilen način zoperstavlja trenutni spletni krajni.

»Protikorona« definitivno pomaga, sam imam to srečo, da ustrezam kriterijem, ki so nerealni za kakršnokoli umetniško panogo … Imaš lahko samo srečo, pravice v tej »protikoroni« očitno ni. Mogoče me najbolj rešuje dejstvo, da sem navajen živeti z malo oziroma si nisem nakopal kašnih dodatnih finančnih obveznosti. Obdržal sem del učencev, s katerimi komuniciramo prek Skypa, to tudi pomaga. Rabil sem kakšen teden, da sem se navadil na tehnološke ovire takega poučevanja, mi je pa to omogočilo priti do nekaj bolj kreativnih pedagoških rešitev, s katerimi sem zadovoljen.

Album Zhlehteta bo izšel v samozaložbi, povezal sem se z nekaterimi založbami, vendar se potem nič ni obneslo. Tudi iz svoje strani tokrat nisem vedel točno, kaj narediti, ker je zadeva tako drugačna od ostalih mojih izdaj … Imam pa samo močno željo, da dam to glasbo čim prej v svet, tako da je samozaložba najboljši način. 

Nekih realnih cekinov od albumov ni, večinoma se pride do pozitivne nule, tudi sam na to bolj gledam kot na nek dokument kot pa vir zaslužka, zato so mi bolj pomembni koncerti. Zdaj, ko ni koncertov, bo pa problem … Ampak tu je tudi dejstvo, da sam delam toliko različnih stvari, da sem polno zaposlen z glasbo in produkcijo in si nisem vzel veliko časa za promocijo albuma kot produkta, založbe, pri katerih sem izdajal, pa tudi niso imele neke velike mreže. Nimam statistike, mi pa dajejo smisel majhne situacije, ko mi znan/neznan folk osebno reče da so kšno plato ful poslušal.

Upam, da bo tudi v glasbeni sceni v tej novi dobi kakšen pozitiven premik, npr. zame je pozitivno že to, da mogoče Rolling Stonsi končno nehajo špilati, hehe, pa vsi ti ostali rock starčki, sj kšn reunion je kul, da mamo mlajše generacije mal priložnost slišat, sam to je v zadnih 20letih čist ušlo izpod nadzora treba dat plac novim zadevam. Upam, da se za nekaj časa rešimo stadionskih spektaklov, pa teh ogabnih plakatov. Pop zvezdniki so eni glavnih glasnikov kapitalizma, zdaj vsi govorijo, kako se je kao vse to zamajalo/ustavilo, bomo videli, kako bo šlo. 

no zdj je mal več k sm tole politko vpletu 😀

Foto: Arhiv Roka Zalokarja

(30.4. 2020) Bi te pa še vseeno pobaral, če malo več poveš o prihajajočem albumu. Kaj je na njem tako drugačno, kot praviš? Se da to malo primerjati z ostalimi tvojimi albumi in zasedbami?

Ali morda lahko malo napišeš o različnih glasbenih scenah, na katerih si zelo prisoten v zadnjih letih. Se da govoriti o različnih scenah, o različnih publikah? V čem so razlike? Imaš še sam kaj za dodati?

(4.5. 2020) Malo je trajalo da sem dobil fotke od punce, mal so trippy, ampak pristno domača karantena produkcija.

Producentski je. V osnovi gre za mešanico impra in ambient/hiphop zvoka, je pa večji poudarek na celem procesu in zvoku. Vse glasbenike sem posnel ločeno in potem z njihovimi improvizacijami pričel skladateljski proces, tako da npr. za razliko od ostalih izdaj tukaj ni nobene interakcije med glasbeniki. Tem osnutkom sem potem dodajal synthe, klavir in reampal vse čez efekte, vse analogno. V prvem planu je realizacija ideje zvočne estetike in vse stvari so služile temu namenu. 

Ta izdaja ima neke skupne bolj tehnične elemente z ostalimi, vendar se mi zdi, da ima ta glasba povsem drugačno narativo in najbolj povzame moj output od začetka 2019 dalje. Zadnji dve izdaji (trio Port Songs in kvintet Olivieri) sta bili čisto akustični, zdaj pa sem prešel konkretno na elektro-akustično polje. Izdaja albuma se je prestavila v junij, upam, da bomo takrat že lahko naredili release koncert.

Hmmm, trenutno bolj težko kaj napišem o scenah, sem preveč doma … 

Še ena – komik Hannibal Buress je gostu v svoji oddaji predlagal, da bi nehali snemati filme za eno leto, da bi on lahko imel čas in nadoknadil vsa zamujena gledanja, ker je vedno v zamudi. To me nemudoma spomni na karantena situacijo, nekako sem dobil občutek, da veliko ljudi »nadoknaduje«, se mi pa pojavi vprašanje, ali se je kvaliteta danih vsebin kaj spremenila v tem času? Kakorkoli, dejstvo je, da se v taki situaciji ljudje vračajo oziroma še bolj spuščajo v kulturne vsebine in upam, da nam bo to pomagalo v post korona krizi vitalnosti kulture.

Foto: Arhhiv Roka Zalokarja

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *