Soundcamp 2020: ozaveščanje skupnega razmišljanja o okoljskih zvokih

Foto: © Zavod Cona

Soundcamp je letos potekal že sedmič in prvič pod okriljem projekta Akustično skupno (Acoustic Commons opozarja na edinstvene zvoke krajine po Evropi in drugod ter v povezavi s spletnim prenosom) Reveil, ki 24 ur na mednarodni dan poslušanja zore oddaja zvoke jutranjega svita v živo in predstavlja celodnevno zvezno oddajanje, ki potuje po zemeljski obli. 

Se letošnji program glede na okoliščine razlikuje od prejšnjih let?

Stream kanal Reveil, ki 24 ur oddaja zvok zore, se je odvijal že sedmič, Soundcamp pa mu daje širši okvir in je zasnovan na podlagi mednarodnega projekta štirih partnerev – Full of Noise, Soundcamp, Locus Sonus in Zavod Cona – z namenom, da se ozavesti skupno razmišljanje o okoljskih zvokih. Izbrali smo več umetnikov, ki delujejo na različnih lokacijah, ker pa smo bili vsi izpostavljeni izrednim pogojem, je bilo letos tudi samo potekanje Soundcampa posebno. Sredstva za druženje in pogostitev so bila tokrat namenjena umetnikom in njihovemu delu, saj so ostali na svojih domovih. V Sloveniji je Zavod CONA izbral osem umetnikov, ki so svoja dela posredovali preko spleta. Poslušalci so lahko poslušali 24-urno predvajanje zvokov zore (Reveil), paralelno pa so lahko prisluhnili tudi delom umetnikov, ki bodo po izteku umeščena v arhiv. Locus Sonus, partner projekta, ima odprte mikrofone po vsem svetu. V okviru Acoustic Commons tudi Zavod CONA odpira dva mikrofona, prvega v krajinskem parku Tivoli, a je zaradi razmer v času pandemije ta projekt zastal. Sicer gre za poslušanje zvokov zore iz večinoma Odprtih mikrofonov, priložnostnih stream umetnikov in  raziskovalnih postaj, ki se vključijo v predvajanje v okviru prenosa Reveil.

Kaj bi izpostavila v letošnjem programu, kako ste ga oblikovali?

V produkciji Cone smo posredovali dela osmih umetnikov, potekala pa je tudi okrogla miza o netopirjih, ki so letos stigmatizirani z virusom COVID19. Netopirjem smo se že posvečali, lani smo organizirali tudi delavnico s Slovenskim društvom za zaščito netopirjev in s posebnimi zvočnimi detektorji raziskovali zvoke, ki jih oddajajo. Letos so izpostavljeni kot prenašalci virusa, zato smo želeli tematiko osvetliti z omenjenim društvom in njihovimi nemškimi kolegi.

Z OR Poiesis, beepblip in Robertino Šebjanič je Zavod Cona že sodeloval. Gre za povezanost na podlagi glasbene usmeritve ali bi izpostavila tudi kak drug vidik druženja?

Letos je z nami sodeloval tudi Colin Black, ki je spričo izrednih razmer ostal v Ljubljani, sicer pa je z nami že sodeloval v projektu ZV.OČI.TI. Ukvarja se z zvočnim mapiranjem in okoljskimi zvoki. Manja Ristić pa je kurirala letošnji radioCona. Gre za umetnike, ki se zanimajo za okoljske zvoke, bioakustiko in streamanje; mednje sodi tudi Luka Prinčič, katerega razstavo smo tik pred pandemijo načrtovali v Stekleniku, zato smo ga povabili k projektu. Sicer pa smo iz lokacije Rastlinjaka Tivoli v preteklih letih za Reveil že nekajkrat oddajali zvoke jutra.

Ali je Soundcamp 2020 glede na varnostne ukrepe veliko izgubil? Če izvzameva socialni vidik druženja, gre tudi za predvidevanje predvajanja preko spleta, kar okrni kvaliteto poslušanja …

Vsebinsko so se vsi umetniki navezali na odziv na situacijo v družbi. Vsi so se posvetili snemanju okolice v času pandemije in izkoristili ta posebni trenutek za proučevanje zvočne krajine v času brez prometa, letal, ljudi. Vsi umetniki smo spremljali te krajine in jih predvajali v svojih delih. Sicer pa spletna rešitev ni idealna, saj nič ne nadomesti 8-kanalnega predvajanja.

Zavod CONA je v preteklosti sodeloval tudi s Ksevtom. Imata z Branetom Zormanom v mislih še katera druga povezovanja?

Začetni projekt je zadeval le oddajanje zvoka zore v živo z več krajev po Sloveniji in drugod. Pred petimi leti smo se povezali s takratnim Ksevtom, želeli pa smo vključiti tudi zvoke z mednarodnih vesoljskih postaj, a se to žal ni uresničilo. V prihodnosti načrtujemo dva odprta mikrofona v krajinskih parkih po Sloveniji, prvi je Tivoli in trenutno iščemo še drugo lokacijo. Gre tudi za povezovanje z okoljevarstveniki, v smeri povezovanja z akterji, ki skrbijo za krajinske parke pri nas, v mislih pa imamo tudi druga posebna okolja; vesolje, morje in jame.

Letošnja destinacija, ki jo je izbral Brane Zorman, je Ljubljansko barje – prisluhnili smo mu lahko v okviru projekta Reveil. Po kakšnem ključu je izbral prav barje? Je kriva novo nastala situacija ali specifika tega okolja?

Gre za zvočne aktivnosti na teritoriju, ki je okoljevarstveno pomembno in je v občini Ljubljana, saj zaradi omejitev drugam nismo mogli. V času pandemije je bilo barje akustično zanimivo tudi zaradi odsotnosti prometa. Zavod CONA je na barju že deloval z zvočnimi dogodki na Koščevi pot, ki so vključevali poslušanje kompozicije in okoljskih zvokov. 

Foto: © Zavod Cona

Bi povedala še nekaj besed o svojem prispevku za letošnji Soundcamp?

To je enostaven zvočni sprehod, ti sprehodi so mi blizu, saj gre za kombinacijo hoje in poslušanja. Kar nekaj juter sem preživela s snemanjem po mestu; zaradi karantene se je slišala tišina in odmev korakov, slišalo se je tudi električno napeljavo, ventilatorje … zvoke prostora, ki se sicer zlijejo s šumom … Skratka, gre za merjenje prostora prek hoje.

Skratka, pričelo se je …

S spletnim oddajanjem Reveil in vzporednim programom Soundcamp smo pričeli v soboto, 2. maja ob 5h zjutraj, prvo oddajanje je bilo z lokacije Steve Hill Ecological Park v Londonu. Program je trajal 24 ur. Prispevki umetnikov po izboru Zavoda CONA so se pričeli ob 9h. Proslavljanje prebujanja zemlje in umetniških del, nastalih na okoljskih zvokih, pa je bilo poseben dogodek, s katerim smo želeli obeležiti mednarodni dan poslušanja zore. (Interantional dawn chorus day).

Kako bi ovrednotila letošnji Soundcamp?

Soundcamp je bil zelo uspešen tako glede števila publika kot glede samega programa in odziva udeležencev in poslušalcev. Menim, da je bil to res primeren projekt za spremljanje prek spleta, saj je vključeval vsebine, ki jih je publika poslušala v željenem času kot tudi v živo, sam stream Reveil so res dobro dopolnjevala umetniška dela, delavnice in pogovori. Posameznik je torej lahko polno in poglobljeno užival vsebino Soundcampa celih 24 ur.

Kaj pa v CONI pripravljate za post pandemijsko obdobje? Je ali bo nova realnost kaj vplivala na vaše delo?

Kot sem ti že napisala, pripravljamo novo delo Luke Prinčiča, ki bi moralo doživeti premiero nekaj dni pred epidemijo. Smo pa že tudi sredi procesa za dogodek Boštjana Perovška. Pripravljamo oz. reorganiziramo celoten program za Steklenik, ki je zaradi epidemije doživel kar nekaj sprememb. Smo pa veseli, da galerija zopet deluje in naj bo tako tudi v bodoče. Hkrati pa se tudi že pripravljamo na plan B, če bo epidemija jeseni zopet tu, kako takrat voditi Steklenik in druge Conine projekte.

Nova realnost zaenkrat vpliva z veliko zakasnitvijo izplačil tako na MK kot MOL (plačali naj bi v kratkem), kar me v resnici skrbi, saj vem da imajo likvidnostne težave tudi pri drugih zavodih. Dodatno bi izpostavila do kulture negativno politiko, ki jo vodi MK, kar je še posebej pereče v teh časih.

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *