Tomaž Grom: »Confine aperto sledi oblastnim smernicam in zapira«

V ponedeljek, 29. junija, se izteka cikel Confine aperto, serialka pa se ne poslavlja zgolj za poletje ob koncu sezone. Dogodek, ki se bo zgodil v Galeriji Škuc, predstavlja namreč poslednji Confine. Koncertna serija je delovala približno petnajst let in med tem obdobjem doživela mnogo sprememb, menjav prizorišč ter nastopov številnih tako domačih kot tudi tujih gostov s področja improvizirane glasbe. Cikel je med leti 2005 in 2018 sestavljal umetniški vodja Zavoda Sploh Tomaž Grom, zadnji dve leti pa novinar, kurator, producent in vodja založbe Inexhaustible Editions Laszlo Juhasz. Zadnja sezona je v samo zasnovo vnesla koncept “blind date”, v sklopu katerega tako glasbeniki kot publika niso vedeli, kdo bo s kom muziciral v živo, hkrati pa je sam koncert spremljala debata, ki so jo vodili povabljeni novinarji, publicisti in drugi strokovnjaki. Zadnji dogodek v Galeriji Škuc bo usmerjal etnolog in pedagog dr. Rajko Muršič. O sami zasnovi in sezonski ediciji je za Centralala že lani veliko povedal Tomaž Grom. Tedaj sploh še ni bilo jasno, da gre za zadnjo sezono. 

Kako se je cikel Confine aperto prilagodil situaciji s korona krizo?

Po sili razmer smo dve ediciji posneli in objavili na spletu kar sami, tretja pa je bila izvedena v okviru RŠ-ovega programa AfterParty s predvajanjem v živo. Zdaj že vemo, da spletje ne more nadomestiti glasbene situacije, ki najbolje živi v živo. Še posebej takrat, ko glasbeniki vzpostavljajo odnos z zvočnostjo prostora. Za spletno posredovanje je namreč treba imeti tehnično podkovano izvedbeno ekipo tonskih in video mojstrov. Pri tem se je v našem prostoru najbolj izkazal Kino Šiška s ŠTREAM-om. 

Cikel je v zadnjem letu doživel prenovo v svoji zasnovi, sedaj pa se po 15-ih letih zaključuje. Čemu je temu tako? Ali zadnji cikel ni bil uspešen, je ponudbe tovrstne muzike preveč, kot si denimo izpostavil v intervjuju ob začetku nove sezone lani ob koncu poletja, ali razlog leži nekje drugje?

Prenovili smo ga zato, da bi se nekoliko razlikoval od ostalih podobnih ciklov. Poleg tega smo si po približno 15. letih želeli tudi spregovoriti/reflektirati glasbo in kar jo spremlja. Da koga iz scene ne bi pozabili, smo prvič objavili javni poziv k sodelovanju, na katerega se je prijavilo 75 glasbenic in glasbenikov. Koncept “blind date” nam je v teh negotovih časih prišel zelo prav, saj do zadnjega ne vemo, katere meje bodo zaprli.

Confine aperto ≠ zaprta meja.

Ali je zadnja zasnova cikla, ki je predvidevala debate,diskusijo, predavanja, intervjuje z nastopajočimi, po tvojem mnenju dejansko proizvedla kakšno refleksijo – tako na odigrane sete kot nasploh na improvizirano glasbo?

Ne v dovoljšnji meri. Žal. Je prej pokazala osiromašen jezik in težave v osmišljanju lastnega ustvarjanja in razlogov zanj.

Ali zadnji Confine, ki se bo zgodil v ponedeljek pomeni dokončno razrešitev cikla ali bo vpeljana nova serialka podobnega formata?

V ponedeljek bo zadnja edicija serije Confine aperto. V Ljubljani se je scena nekolikanj raz(rasla): nekateri organizatorji vabimo celo iz tujine ene in iste glasbenike. Radi imamo nove izzive in povezave. Radi bi presegli lokalno in centralizirano. Z mariborskim GT22 se za prihodnjo sezono dogovarjamo o ciklu z novim imenom, ki bi se odvijal enkrat mesečno v njihovih prostorih.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *