Vitja Balžalorsky je eden izmed bolj prepoznavnih in raznovrstnih glasbenih ustvarjalcev pri nas. Njegov glasbeni izraz sega od jazza, elektronike, trših rockovskih in drugih glasbenih zvrsti pa do noisa in improvizirane ter eksperimentalne glasbe. Je kitarist, ki se ukvarja tudi s sintetizatorji, snemanjem in produkcijo. Sodeloval je v zasedbah Balžalorsky/Drašler 3o, Kombo Zlatka Kaučiča, Orchestra Senza Confini/ Orkester brez meja, Buče 4, Borghesia, zadnje obdobje pa je bil najbolj dejaven v zasedbah Carnaval, The B. Bees, Litošt ter Olfamoštvo. Jeseni 2017 je postal član legendarnega kolektiva Laibach, s katerim redno koncertira ter ustvarja doma in v tujini. Poleg stalnih zasedb je dejaven tudi pri »ad hoc« projektih različnih slovenskih in tujih glasbenikov s področja kreativne improvizirane glasbe ter drugih oblik umetnosti (v našem ciklu koncertnih posnetkov lahko poslušate njegov duo z violinistko Ano Kravanja. Slišite ga lahko tukaj). Ne ustvarja le glasbe, dejaven je tudi kot organizator koncertov. Prirejal je legendarne »jam sessione« Metla Bluz Koruza, odvijali so se v Jalla Jalli, Gromki, Kolovrat Teatru, v zadnjih letih pa v Galeriji Škuc znotraj cikla Ropotarnica predstavlja neupravičeno prezrte godbe oziroma glasbenike, ki jih odlikuje prodornost, aktualnost, izvirnost in svež pristop. Pred dvojno Ropotarnico, ki se bo danes, 23. novembra, odvila na spletu, smo se z Vitjo pogovarjali o življenju in ustvarjanju v času omejitev in zaprtja. V tokratni spletni ediciji serialke se bosta predstavila Tine Vrabič – Nitz in Boštjan Simon s projektom Appulso. Nastopa si boste lahko ogledali tukaj.
Kaj počneš v trenutnem valu epidemije? Se ti zdi, da se bolje znajdeš kot med spomladanskim zaklepanjem?
V osnovi se mi nič ni spremenilo, le projekt, ki ga pripravljam že kakšno leto in pol, je v fazi »up and running«. Se pravi, da z zasedbo vežbamo material, snemamo »demote« in večino svojega časa porabimo za to. Trudim se maksimalno izkoristiti situacijo. Imam to srečo, da imam doma studio, v katerem lahko nemoteno cele dneve (in noči) delam na tem projektu. Tudi drugi člani v zasedbi imajo časa na pretek, tako da kar se tega tiče, je idealno. Pravi luksuz, da si lahko fokusiran samo na eno stvar. O samem projektu raje ne bi govoril. Naj ostane presenečenje. Lahko rečem samo, da je to zame nekaj povsem novega.
Poleg tega sem v tem letu odkril čare akustične kitare (že celo življenje večinoma igram samo električno). Sem lastnik neke zelo stare Melodije Mengeš, ki ima zelo poseben zvok in obenem omogoča zelo zanimive tehnike igranja. Zato sem se v okviru improvizirane glasbe odločil, da bom nekaj časa igral samo na akustično kitaro. To je še ena novost zame. V tem kontekstu imam nekaj koncertov, ki so bili posneti v tem letu. Izpostavim lahko dva dua, prvega z Ano Kravanja, posnetega na dogodku Neposlušno II (Zavod Sploh) in drugega z Galom Furlanom, posnetega v studiu Radia Študent za festival Tresk! Dva povsem drugačna seta. Zaenkrat je še vse zelo odprto, ampak imamo ambicije, da bi kaj od tega tudi dejansko izdali. To je v osnovi vse, kar se mi dogaja zadnje čase v glasbenem smislu. Čakam pa še, da izide plošča z Zlatkom Kaučičem in Massimom De Mattio, ki je bila posneta, mislim da lansko leto.
Kot pa je vsem jasno, se je izvajanje glasbe kompletno ustavilo. Zasedbi Laibach je odpadlo ogromno koncertov in tudi več turnej. Glasbenike in vse, ki delamo v tem poslu, in nasploh vso kulturo naši voditelji zgleda dandanes smatrajo kot odvečni balast. Načrtna degradacija slovenske kulture.
Ja, kulturo zaenkrat precej potiskajo na stranski tir. Glasbeniki se selijo na splet. Veliko jih prireja in objavlja svoje koncerte, del objav pa so prevzeli tudi organizatorji koncertov s plačljivimi in brezplačnimi predvajanji v živo ali z zamikom. Glede na to, da igraš v raznolikih stalnih, projektnih in »ad hoc« zasedbah, me zanima, kako gledaš na spletno predvajanje nasploh in tudi z vidika različnih muzik? Se ti zdi, da se lahko nekatere ‘laže’ seli na splet?
»Live stream« je samo neka rešilna oblika koncerta in edina alternativa. Koncert je v osnovi podajanje energije. Koncerti so lahko energetske bombe, v pozitivnem smislu. V osnovi je glasba najbolj kompleksna oblika umetnosti. V »live stream« situaciji pa energija potuje samo v eno smer in še to samo s pomočjo zvoka in mogoče nekoliko s pomočjo slike. Seveda v smeri izvajalec-poslušalec. In ni neke blazne razlike od poslušanja / gledanja »live« koncerta na You Tubu. Skratka, manjka še več kot pol “magije”, ki se lahko zgodi v obliki živega nastopa, kjer sodeluje tudi publika. Publika ne more projektirati te energije od doma. Tako glasbeniki ostanejo prikrajšani in krog ni sklenjen.
Poleg tega se lahko dotaknemo še finančne plati. Če odmislimo zasebne »live streame«, organizacije, ki so s strani MZK, občine ali kako drugače dobile projektni denar, spletno predvajanje koncertov tudi plačajo. Nekaterim organizacijam je bil ta denar predčasno že dodeljen, nekatere ga na koncu morda sploh niso dobile. Se pravi, da vse kaže na to, da tudi te oblike koncertov ne bodo zdržale dolgo na sceni, ker, dokler bo kultura obravnavana kot državni sovražnik, lahko pozabimo na kakršno koli finančno pomoč. Edino zagotovilo je neposredno financiranje od prodanih kart za »live stream« in mogoče kakšnih donacij. Predvsem pa bodo trpeli posledice te “kulturne čistke” manjši organizatorji in klubi tovrstnih koncertov.
Kar se tiče razlik v glasbi, je pa takole: predstavljajte si na primer bend Sunn O))), ki so svoje ime zgradili predvsem na zvočni teži. Sunn O))) uporabljajo zvok kot silo. Gre predvsem za fizično izkušnjo. Če tak band primerjamo z na primer nekim standardnim pop bendom, ki je že v osnovi mišljen predvsem, da se predvaja na radijih in televiziji, je razlika zelo očitna. Zasedbe Sunn O))) enostavno ne moremo izkusiti drugače kot s pravim živim koncertom. Za druge pa se je izkazalo, da je »live stream« kar dobra oblika koncertiranja. Sto odstotno sem prepričan; če bi vprašali katerega koli glasbenika, kaj mu je ljubše, bi dobili vedno isti odgovor.
Si si med osamitvijo ogledal kak »stream«? Če ja, katerega in kakšen je bil občutek.
»Live stream« ni nič novega. Že preden se je začela covid-19 nočna mora, sem nekajkrat gledal kak »live stream«. Seveda tudi v tem letu, ampak bi izpostavil samo pozitivne izkušnje. Najbolj so mi bili všeč »live streami« v domačem okolju. Izpostavil bi tistega, ki ga je izvajal Jaka Berger – BRGS iz domače garaže. S svojo mašinerijo je izvajal nek zelo sproščen in eksperimentalen set, za katerega se mi zdi, da v bolj resni situaciji (če se lahko tako izrazim) mogoče ne bi izpadel tako intuitivno in sproščeno. Že samo domače okolje pričara nek novi aspekt izvajanja glasbe, česar načeloma nismo vajeni. Torej, hočem izpostaviti to, da moramo iskati nove koncepte izvajanja in prirejanja koncertov, ne pa poskušati simulirati tisto, kar smo bili vajeni v preteklosti.
Na spletu bo tudi cikel Ropotarnica, ki ga prirejaš. Koliko let že šteje ta cikel? Iz kakšnega vzgiba si ga pričel?
Prva sezona Ropotarnice je bila leta 2015, torej je letošnja že peta po vrsti. Iniciativa za Ropotarnico je prišla s strani Škuca. Želeli so si začeti predstavljati tudi redne glasbene dogodke. Pustili so mi čisto svobodo glede koncepta. Ropotarnica je že od samega začetka cikel solističnih nastopov kreativnih glasbenikov ne glede na stil glasbe.
Kako je potekala izbira za tokratni dve ediciji? Kaj bosta glasbenika predstavila?
V zadnjih letih v program vključujem vedno več glasbenikov, katerih glasba temelji na elektroniki. Govorimo o elektronski glasbi, ki ni ravno mišljena za klubsko sceno in je bolj eksperimentalne narave. S porastom elektronskih glasbil v zadnjem času, predvsem z vrnitvijo modularnih sintetizatorjev na sceno, je zelo opazna tudi porast tovrstne glasbe. Tudi pri nas.
Tokrat imamo prvič dve Ropotarnici v enem dogodku kot tudi prvič »live stream«. Projekt Boštjana Simona – Appulsa, je dober primer elektronske glasbe na modularnem sintetizatorju, kjer glasbenik raziskuje koncepte poliritmičnih in polimetričnih vzorcev. Tine Vrabič – Nitz (Live) ima drugačen pristop. Pri njem takoj opazimo, da je v ospredju estetika, usmerjena v ambientalne zvočnosti, večplastne atmosferične tkanine, in da ritem sam po sebi ni v ospredju. Pri Nitz-u gre za koncert ob izdaji EP-ja. Oba koncerta imata tudi vizualno plat. Z Nitz-em bo sodelovala Stella Ivšek – VJ 5237, za Appulsa pa bo poskrbela Lina Rica. Obe umetnici že zelo dobro poznamo, saj sta nepogrešljivi na slovenski klubski in umetniški sceni.
Kakšni so načrti za naprej? Se obeta v tem letu še kakšna Ropotarnica ali bi lahko napovedal še kaj drugega?
Če se čudežno meje odprejo, bi po letošnjem planu moral decembra nastopiti dunajski kitarist Markus Schneider, ampak vse kaže, da bo treba počakati do prihodnjega leta. Kot sem že omenil, imam odprtih nekaj sodelovanj, za katere težko karkoli konkretnega povem. V tem korona obdobju je konstantno vse v zraku in nedoločljivo.
Najbolj se veselim svojega novega benda, ki mi resnično pomaga prebroditi to težavno obdobje in ta ekipa ljudi mi daje moč in vero, ne samo v glasbo, ampak v umetnost in življenje nasploh.
Kaj je prvo, kar ti pride na pamet, da bi naredil po ponovnem odprtju? Kaj bi si želel, da bi se po izkušnji s korono in po krizi na področju glasbe in širše kulture naučili?
Kot prvo bi priredil ogromen žur, kjer bi imeli z vsemi glasbenimi kolegi večdnevno glasbeno orgijo, če temu lahko tako rečemo. Takoj zatem pa bi odšel s svojo partnerico na konkretno potovanje, če nič drugega, pa vsaj do hrvaškega morja.
Mislim, da smo se v tem letu že marsikaj naučili, predvsem to, da pod trenutnim političnim režimom lahko pozabimo na svobodo izražanja, ki je osnovni gradbeni element demokracije. Kar si resnično najbolj želim, je to, da bi se na globalni ravni začela nova era kolektivne zavesti, ki bi vplivala pozitivno na vrednote ljudstva, ne pa da smo priča globalni manipulaciji zavesti, poneumljanju, širjenju sovraštva in nestrpnosti, uničevanju kulture in okolja samo zato, ker je peščica od peščice ljudi obsedena s politično močjo, materialnim bogastvom in še vedno travmatizirana s preteklostjo, ki nima nikakršne zveze s sedanjostjo in prihodnostjo.
