Zlatko Kaučič je s svojo glasbeno šolo, ki jo izvaja v Novi Gorici v okrilju društva Zvočni izviri, v dveh desetletjih vzpostavil več generacij mladih glasbenikov. Ti se danes aktivno vpenjajo v številne glasbene sfere, scene in žanre, predvsem pa je med njimi veliko pomembnih sotvorcev in akterjev na področju free jazza, sodobnega jazza in njegovih številnih izpeljank ter na sceni svobodno improvizirane glasbe. Z manjšim ansamblom Kombo (verzijami A in B) je posnel že šest plošč, nekaj z imenitnimi mednarodnimi gosti in v kombinaciji s pesniki in pesnicami. Vsaka zasedba ima navkljub Kaučičevemu vodenju svoj izrazit zvočni karakter. Tretja postava Komba, imenovana Kombo C, se predstavlja z novo ploščo, naslovljeno Petelin iz Noznega.
Kombo C je osemčlanska zasedba, v kateri prednjači zven treh električnih kitar. Sestavljajo ga Francesco Ivone – trobenta, efekti, Ajk Vremec, Anton Lorenzutti in Tilen Kravos – električna kitara, Timi Vremec – električni bas ter Robi Erzetič in Tomi Novak – tolkala. Kot gost se v skladbi Norveški kalceti pojavi saksofonist Jure Boršič, član Komba B, zasedb Koromač in Oholo! ter tria TiTiTi, v skladbi Spričevalo pa gostuje Otroški pevski zbor SCGV Emil Komel.
Ob izdaji plošče in predstavitvenem koncertu, ki bo 10. aprila v Novi Gorici, smo na kratko poklepetali s Kaučičem o različnih zasedbah in fazah ansambla Kombo.
“Kot si napisal, je vsaka generacija nekaj posebnega! Če pomislim na prvo, torej mariborsko (Igor Bezget, Samo Šalamon, Vasko Atanasovski, Sebastjan Duh, Ciril Sem itd.), bilo je leta 96, 97 …, je to bila generacija, lačna ‘novih zgodb’. Nekateri so hodili študirat v Gradec, ampak delali smo nek totalno nov material, izven modernih tokov, ki so se porajali v takratnem času. Zame je izjemno važna ‘improvizacija’. Obdelovali smo neparnjake, kompozicije s prostorom, odprte free muzike in ostalo. Zelo sem vesel, da so nekateri od zgoraj omenjenih postali odlični glasbeniki, prepoznavni doma in v tujini. Kombo A je čisto druga zgodba, tu smo glasbeno razširili tematiko improviziranja. Pisal sem bolj kompleksne kompozicije, uvedel akorde, harmonijo, poezijo ter Kombo peljal po bolj riskantnih področjih. To je evidentno v glasbi, posneti na ploščah Biči in Zvočna Polja za T.S.. Zanimivo pa je, da je bil Jošt Drašler edini mladi glasbenik, ki je hodil v Gradec, ostali mladci so igrali v garažah (punk, funk, itd.). Tudi iz tega Komba so skoraj vsi postali odlični glasbeniki (Vid Drašler, Jošt Drašler, Vitja Balžalorsky, Marko Lasič, Jan Jarni, Marek Fakuč, Anže Kristan, Gal Furlan). Ta Kombo je bil zame kot ena družina, kjer smo vsi dihali in kreativno sodelovali. Kombo B pa je nastal malček drugače. Večina glasbenikov je bila iz okolice Nove Gorice, niti eden ni imel glasbene osnove in tako se je začelo pri temeljih. Nekaterim sem sugeriral, naj gredo na konservatorij v Trst. Nekajkrat so bili tam in so se vrnili. Očitni jim ni pasal sistem učenja … Ustvarili smo odlično delo Rock mi Monk, ki je dobilo izvrstne recenzije v tujini, čeprav na leto izide na tisoče zgoščenk z Monkovo glasbo. Ponosem sem na ta CD. Tudi v Kombu B so se uveljavili odlični glasbeniki, ki jih bomo v bodoče lahko še velikokrat poslušali (Matjaž Bajc, Urban Kušar, Žiga Ipavec, Jure Borsič, Peter Kastrin …).”
Kombo C je za Kaučiča povsem svoja zgodba. “Kombo C pa je takorekoč prišel kar iz garaž, domačih sob in sanj. Razen basista, ki ima benda, so bili vsi ostali totalno na začetku. Zavihati je bilo treba rokave in trdo delati. Po treh letih pa zgoščenka Petelin iz Noznega. Moj način učenja temelji na principu, da se ‘hišo gradi od spodaj’. Pri tem je bilo treba delati, improvizirati, si nabirati izkušnje, ker jih niso imeli, potem pa počasi vpeti komade, drugačne stile, naučiti se koncentrirati se, sprostiti, uživati, trpeti in popizditi!
Za ta Kombo ne pišem glasbe, zapojem jim, razložim potek koncepta, saj večinoma ne znam brati not ali pa malo. Zame je najvažneje, da se naučijo komade na pamet. Tako so bolj neobremenjeni. Kadar buljiš v notni zapis (mrtve note na papirju), pozabiš na ‘musko’. Druga plat tega ‘’koncepta’’ pa je, da vsi sodelujejo pri oblikovanju idej in to me tudi najbolj zanima. Vem, da bodo nekateri recenzenti takoj napisali jazz rock, fuzija, ampak komadi imajo svojo pot, polno dinamike, drznosti, provokacije (Petelin iz Noznega), humorja (Spričevalo), notri so zanke in uvedba poliritmije s tremi kitarami. Ko zgoraj omenjene glasbenike pripelješ do določenega nivoja, ustvariš glasbo do tega nivoja, potem pa jih pelješ še dlje in ustvarjaš drugačno glasbo. Od tebe kot učitelja pa je odvisno, do kam se lahko gre. S Kombom C bomo 17.april nastopili v Kopru v Studiu Hendrix in to z novo suito (Napuz Kotzi), ki sem jo napisal takoj po izidu plate. Torej jih peljem na pašnike drugačnosti!’’ je o nastajanju glasbe na zgoščenki povedal Kaučič.
Plošča bo fizično izšla pri založbi Zvočni izviri, v digitalni različici pa jo lahko slišite in kupite tukaj:
Avtorica fotografije je Rene Vremec
