16. festival sodobne glasbe Brda, 10. – 12. september 2026, Medana
pot po sončni pokrajini vodi čez ovinkaste ceste in hribe navzgor skozi vasi
do Medane v Goriških Brdih in vzbuja sladko pričakovanje v sobotnem dopoldnevu.
ob prihodu na glavno festivalsko prizorišče nekdanje kinodvorane v Medani
srečujem člane ekipe, s katerimi se pomenkujem o festivalu,
doživim topel in odprt sprejem.
obetavno.
med kratkim klepetom nekje ob vhodu v dvorano in zunanjim dvoriščem
ujamem zvok kontrabasa, kar nemudoma prebudi moje zanimanje.
z očesom iščoča vir zvoka, uzrem krasen prizor.
nekje ob robu dvorišča, ki se razprostira pred kinodvorano
s pogledom na mimoidoče hribe, vinograde in oljke,
sedi na lesenem stolu italijanska kontrabasistka Silvia Bolognesi
in z lokom vihti po strunah kontrabasa.
sredi opoldneva, ko je sonce najvišje na nebu.
za nekaj sekund prislonim uho na prijeten zvok sredi Brd,
čista poezija.
zasedba Zvočni izviri kvartet začne z vajo okrog poldneva, pred nastopom v poznem popoldnevu v dvorani,
kjer potekajo koncerti vsako popoldne in pod večer.
istočasno se pričenja vokalna delavnica z grško vokalistko Savino Yannatou,
na kateri sodelujemo tri udeleženke in udeleženec,
tik pred koncem se nam pridruži še peta udeleženka.
naključno pristanem v tej druščini.
pred tem steče pogovor z Nino, ali se nameravam udeležiti vokalne delavnice.
vsekakor pri svoji najboljši možni volji nimam tega namena,
vzlic obilici časa pred pričetkom koncertov
in vznemirjenostjo hkrati pa sprejmem izziv.
odpravimo se proti prostoru, kjer bo delavnica,
prečkamo cesto in se sprehodimo čez prikupno dvorišče.
po stopnicah navzdol vstopimo v prav prijeten ambient,
ki nas prijazno povabi v tihoto in svetlobo prostora
zanimive galerije v spominski hiši Gradnika in Zorzuta,
kjer belina sten utripa v kontrastu in sozvočju s slikami z otvoritvene razstave Brnenje temnin,
sam naslov pa razodeva prevladujočo barvo slik.
Savina na zelo pristen, ponižen in ljudski način podaja
začetne vaje za ogrevanje glasu in nadaljnje usmeritve k raziskovanju zvoka z glasom.
ob tem sodeluje tudi z nami kot enakovredna udeleženka skupine,
znotraj katere se nekako povežemo, čeprav se srečujemo prvič.
prepuščamo se toku, specifični in močni akustiki prostora,
z različnimi glasovi in zvoki razvijamo skupno dinamiko,
drug drugemu prisluhnemo skozi kvartet, dialoge in monologe približno dve uri.
nepozabno.
medtem ko poteka vokalna delavnica streljaj stran,
se na glavnem odru odvija delavnica s Silvio.
na terasi s prostranim in čudovitim razgledom po bližnji okolici Goriških Brd
prijetno kramljamo z Zlatkom Kaučičem in člani ekipe,
dan se počasi nagiba v popoldan.
ekipa mladih, ki organizira festival, se zavzeto pripravlja na popoldanske in večerne dogodke.
vsak je zadolžen za svoje naloge, med sabo se dopolnjujejo in prav lepo sodelujejo,
nekateri od njih na festivalskem odru tudi koncertirajo.
v zraku ni slutiti hektičnosti, kvečjemu sproščenost in nalahno spontanost.
na trenutke med vsemi nami preveva la dolce vita, tudi to me resnično navdušuje.
ves dan je čutiti mirnost v tem okolju brez hrupa avtomobilov ali drugih motečih zvokov.
časa, da se sprehodim po vijugastih cestah in uberem korak še kam drugam, ni,
zato kar ostanem v središču dogajanja.
pričenja se prvi koncert.
Oblaki življenja, zvočno-literarni projekt z zasedbo Zvočni izviri kvartet
in uglasbeno poezija pesnika Srečka Kosovela.
kitarist Anton Lorenzutti, klarinetist Jure Boršič, tolkalec Gal Furlan in kontrabasist Jošt Drašler
izvajajo jazzovske kompozicije skladatelja Zlatka Kaučiča,
vehementno krmarijo skozi skladbe in prispevajo k skupnemu zvoku.
glasba je harmonična, pretaka se kot voda studenčnica, ob koncu se preobrazi tudi v razvpito strugo.
Ana Geršak in Pierluigi Pintar pa izmenjaje v slovenskem in italijanskem jeziku recitirata Kosovelovo poezijo.
vmes se zgodi krasen trenutek.
medtem ko Ana izgovori besedo sonce,
nekdo slučajno odpre stranska vrata v dvorano in natanko v tistem trenutku
snop svetlobe posije čez publiko, nato se vrata kaj kmalu zaprejo.
še vedno pa milo in glasno odzvanjajo besede: »… rušiti, rušiti … demolire, demolire …«
iz zadnje pesmi Evropa umira.
letošnji album Oblaki življenja Zlatka Kaučiča,
posvečenega literarnemu velikanu, vizionarju Srečku Kosovelu.
po koncertu se preselimo v galerijo,
kjer ima solistični nastop Chiara de Santi, italijanska kontrabasistka.
med igranjem na kontrabas uporablja tudi svoj glas,
improvizacija se preliva v kompozicijo in obratno.
z dvema palicama igra tudi na jezični bobenček in zapoje pesem.
na tla postavi in odpre dve otroški šatuljici, v katerih se vrtita dve plastični balerini,
tokrat zaigra na majhen klavirski inštrument.
z udarjanjem dveh tamburinov ob telo uprizori mini improvizacijo.
ujeti je živost, živahnost in igrivost,
prežeto z jasno idejo, natančnostjo in suverenostjo.
kratki zvočni pejsaži.
eklektično.
sledi predstavitev vokalne delavnice.
na temno-sivem stopničastem polkrogu sedimo rahlo nagneteni,
Savina, Nina, Oswald, Chiara, ki tik pred tem zaključi s svojim nastopom, in moja malenkost.
Savina povabi publiko, da se obrne v nasprotno stran kot na prejšnjem koncertu.
z odločitvijo o postavitvi kvinteta in publike se v zadnjem hipu vsi strinjamo.
v zelo kratki zvočno-glasovni uprizoritvi se predajamo skupnemu raziskovanju,
ki se razpenja v nepredvidljivo.
ekipa pripravi slastno joto, s katero nas postreže, da se okrepčamo za drugi del večera.
skrbijo tudi za snemanje vsakega koncerta posebej s tremi kamerami, kar precejšen zalogaj.
tudi fotografinje in fotografov ne manjka, pod odrom ali na balkonu,
ko vsak iz svojega zornega kota poskuša ujeti najboljši trenutek,
ovekovečiti vsak koncert in uspominiti doživeto.
s koncerti začenjajo prilično točno.
v dvorani ali izven nje srečujem prijatelje, znance, z nekaterimi spregovorim nekaj besed,
in že na odru glavnega prizorišča muzicirata bolgarska violinistka Biliana Voutchkova in Ana Kravanja.
v zvočno naracijo vključujeta tudi svoja glasova s prepletanjem violin,
ki tu in tam zazvenijo v isti ravnini, spet drugič se vsaka vrne na svojo planoto.
subtilno.
festival ustvarjalne in improvizirane glasbe
združuje različne generacije glasbenic, glasbenikov in obiskovalk, obiskovalcev,
in v vsej svoji veličini utripa tudi na zadnji dan v samem osrčju Goriških Brd.
nato težko pričakovani koncert sestava Up and out quartet v postavi:
angleški kontrabasist John Edwards, tolkalec z zvočili Zlatko Kaučič,
finski saksofonist Harri Sjöström in španska pianistka Jordina Millà.
v primerjavi z ostalimi nastopi imam občutek, da igrajo najdlje,
predvsem pa nabrito, energično in intenzivno.
zvočne teksture se vzpenjajo, redko je zaznati tišino, ne popustijo,
v tem edinem sedanjem trenutku kreirajo najboljše možno, in to izvrstno.
v prvih vrstah ob steni dvorane hudomušno spremljajo koncert trije fantiči,
ki preizkušajo sedeže z upogibanjem sedal, imajo svojo zabavo,
kar je povsem razumljivo, pozna je že ura.
eden od njih pristopi tudi do snemalke, ji vztrajno maha ob strani, da bi se odzvala,
želi vzbuditi njeno pozornost, a je bržkone zatopljena v svoje delo.
prisrčni so in igrivi zelo, za tren pa tudi prisluhnejo zvezdam glasbenega večera.
ob zaključku kvarteta odmevajo stavki Zlatka Kaučiča o miru in osvoboditvi.
zadnji glasbeni akt je predstavitev skupinske glasbene delavnice
s Silvio Bolognesi in udeleženkama, udeleženci.
uporabijo zanimiv princip, in sicer ta, da vsak od njih prevzame dirigentsko palico,
s katero kreira nekaj minutno zvočno sliko v tistem hipu po navdihu.
Silvia se zahvali Zlatku in ekipi.
povzema, da je izjemno ključnega pomena negovati tovrstno dogajanje.
da obstaja takšen odprt, inovativen prostor,
kjer se lahko svobodno ustvarja, povezuje in s tem vzpostavlja skupnost.
neprecenljivo.
ob koncu festivala Zlatko povabi svojo celotno ekipo mladih pred oder
in se jim iskreno zahvali.
vsaka, vsak predstavi naslednjo, naslednjega po imenu.
z njimi izvede tudi krajšo vokalno improvizacijo, kar dvakrat,
in pospremimo jih z bučnim aplavzom.
zelo simpatično.
Medana zaživi kot medena zvočna pokrajina,
ki se prelevi v stičišče sodobne glasbe in umetnosti
s prepletom slovenskih, furlanskih in italijanskih vezi,
s čimer bogati kulturno-umetniško podobo Goriških Brd kot tudi mednarodno.
vsako leto znova privablja vedoželjno poslušalstvo
in vrhunski nabor nastopajočih, sploh letošnji program je izjemno bogat.
tako pridoda k odprtosti in ustvarjanju onkraj meja.
pod taktirko idejnega vodje, kuratorja, Zlatka Kaučiča in utrjene ekipe KUD Zvočni izviri
že šestnajsto leto zapovrstjo predano poskrbijo za odlično festivalsko vzdušje,
kjer je čutiti medsebojno sodelovanje in tesno povezanost.
navdihujoče.
tovrstni vrelci neusahljivega in kipečega ustvarjalnega duha,
tovrstne svoboščine vzbujajo humanost v vsakemu izmed nas,
ko vztrajno, pogumno in pokončno zremo v bodočnost.
Suzana Kajba
September, 2026
