Četrtek, 11. september 2025, AKC Nama, Škofja Loka
Slogan v naslovu je jebena freska, ki bi morala dražiti stene vsakega alternativnega, avtonomnega kulturnega placa naokoli, če bi ti zares še obstajali. Zato je prva obletnica samoniklega prostora v propadli veleblagovnici v centru Škofje Loke razlog za rajanje, nobenih plesnivih zidov, ampak pivo na šanku, plakat na steni, razstava fotografij prvega leta delovanja AKC Nama na panojih ob strani, pred nami pa trojica iz Slovenj Gradca, ki smo jih razni avtoritarni glasbeni tepci že zdavnaj okronali za najljubši mladi slovenski bend. Prav. Kaj zdaj?
BibliBan so tisti mulci z nerodnim šarmom, ki bi vsakomur z mirnim obrazom rekli: Boli te kurac. In to v slogu, nobene morale. Na odru se spotikajo ob lastne kable, mladi so, absurdno mladi, komaj pobegli iz gimnazijskih učilnic, a ko igrajo in tudi ko so pod odrom v brezkompromisno podporo drugim bendom, veš, da živijo predvsem za to, kar še najglasnejši ojačevalci komaj zdržijo. Bobnar je po koncertu razlagal, da je poslušal Beatle. Ostala dva glavno Slayer. Koncert je bil kot vedno odbit. Osvežujoče jedrnati komadi, hardcore tempo, ki se lomi kot beton v grindovski trzavici, težak hard-noise-rock, hudo vkomponirani razfukani vložki na mejah prostih muzik, piskanje, vmes sem in tja hrupno zategnjene stonerske pasaže, kot bi bend s kmetijskega kombajna padel na glavo. V besedilih neumnosti, provokacije, halucinacije, nonsens, dada. Istočasno nerazumljivo in sugestivno.
Čarovnija tiči vmes, med tehnično precej zahtevnimi aranžmaji in mladostno norostjo izvedbe, ves čas lovijo ravnotežje med hitrimi sunki, vsako nestabilnost pa zasučejo s surovostjo in intenziteto. Nič ni pretenciozno, nič ni zlagano, samo banalna iskrenost in hrup, ki, kot med komadi njihove bevskajoče fore v žmohtni slovenjgraščini, para ušesne bobniče in žre vse-pre-pametne možgane. Včasih bolj Butthole Surfers, pa Motörhead, pa crust punk, vse zvezano v kraš-, akhm … koro-ško avant – v narekovajih – norost.
Kako se je Bibliban tako pripetil na obletnici AKC Nama, je pomenljivo, v mestu, ki ni Ljubljana, v stavbi, ki ni nikoli sanjala o punk koncertih. Takšni prostori kot ta zlizana dvorana bivše veleblagovnice, oživljena z DIY voljo, so redka realistična gugalnica neke smiselne, kolikor toliko angažirane mladinske skupnosti. Tukaj javni interes ni floskula, ampak beton pod nogami. Tukaj ni občinskih komisij, ki tehtajo, ali je kultura dovolj varna, dostojna, civilizirana. Tukaj je vse enkrat prvič in vse enkrat zadnjič. Če se Metka hoče gugat’, naj pride sem, prosto po Grudnu. V naslednjih dneh bo v Nami ob obletnici še koncertov in drugih dogodkov.
BibliBan so mladi, bebavi, brez filtra. Njihov koncert je bil odfukan in glasen, kot vedno je hkrati begal in ganil v svoji neposrednosti. V njihovem hrupu je prostost, v njihovem zajebavanju iskrenost, v njihovem kaosu oblika. Pristni so, ker si drznejo biti bebavi, ker jim je res vseeno za pravila. To je folk, ki da vedeti, da scena nikoli ne bo izginila, da mladost še vedno pomeni tveganje in muzika pravo mero hrupa.
