Širom, V vetru noči šepetajo trdopadla zaklinjanja / In the Wind of Night, Hard-Fallen Incantations whisper (Glitterbeat/tak:til, 2025)
V začetku oktobra je domača glasbena trojica Širom, ki jo sestavljajo Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren, pri založbi Glitterbeat oziroma pri njeni hčerinski tak:til izdala svoj peti album z naslovom V vetru noči šepetajo trdopadla zaklinjanja oziroma In the Wind of Night, Hard-Fallen Incantations Whisper, s katerim je poslušalstvu dostavila podobo razprostirajoče milozvočne ropotarnice, ki se razrašča z glasbenimi izpusti, težečimi k razkrivanju mističnosti najbolj skritih nians samoraziskovanja. Z najnovejšim albumom se Širom zdijo ugnezdeni v svojem izrazu bolj kot kdaj koli prej, odvodi njihovih glasbenih premišljanj pa se manifestirajo s teksturiranim vzorčenjem, ki še vseeno uspe izraziti dobršno mero povezanosti. Slednjo pooseblja dovršen smisel za ustrezno ponovljivost in naključnost, predvsem pa so Širom personifikacija prostorske ozaveščenosti, ki jim jo narekuje glasba.
Raznozvočje takšnih in drugačnih glasbenih prijemov rezultira v prepletanju zvočnih odvodov, ki se v svoji nasičeni ekspresiji vendarle znajdejo in delujejo lahkotno. Pri tem glasbeniki uporabljajo vse od basovske harfe, banja in hurdyja gurdyja, do violine ter kopice doma narejenih inštrumentov. Kvantiteta glasbenega je morda na prvi pogled nasičena, saj se na albumu znajde kar nekaj skladb daljših od deset minut. A kljub temu se navidezna teža pesmi ne izrazi in kakršenkoli strah pred prenasičenostjo je kratko malo odveč. Ravno nasprotno: občudujemo zmožnost trojice za podajanje izjemno oprijemljivih, dostopnih oblik svojstvene artikulacije. Kljub bogati izraznosti se med poslušanjem ne čutimo preobremenjeni. Metrika glasbe kima prostranosti, ozračje albuma pa žene v smeri nanizanih odtenkov prelestnega vzpenjanja, padanja in kroženja.
V kontekstu trojca Širom je skoraj nujno govoriti o kakovosti njegove glasbene identitete, ki ga postavlja v sam vrh tistih, ki jim slikanje glasbene ekspresije ni tuje. Glasbeniki s surovo eleganco navigirajo po s presežki pospremljenih glasbenih krajinah. Čeprav se pisarjenja o njihovi glasbi venomer oklepa beseda imaginarnost, bi jo bilo bolje obravnavati v nekoliko razširjenjem smislu – slišano deluje še kako resnično, še kako prepričljivo in nadvse brezčasno. Morda je ravno značilnost prvobitnosti, ki jo je v glasbi Širom v obilju, tista, ki imaginarnemu skuša pripisati nov pomen – takšnega, ki poudarja otipljivo celoto in se neinvazivno spogleduje z izrazom abstraktnega.
Album V vetru noči šepetajo trdopadla zaklinjanja je zasnovan tako, da lahko glasbo zlahka dojamemo z vidika samih glasbenikov, pri čemer se prehod našega razmišljanja v bolj epsko razsežnost zgodi skoraj neopazno. V skladbi Curls Upon the Neck, Ribs Upon the Mountain gre izpostaviti zvočno zamejitev, ki poka po vseh šivih. Poleg tega v skladbi izstopa dromljajoči zvok, katerega nasičenosti se Širom ne more odpovedati. In ravno ta materializacija brneče ostrine je poglavitni atribut pristnega izražanja treh glasbenikov. Zasedba celoto oblikuje z vijugajočim, podaljšanim zvenom in s kontrastnimi izpusti tonov, ki se kljub krajšemu trajanju razcvetajo z že zaigranim.
Kot že osvetljeno, je pri glasbi zasedbe Širom nujno izpostaviti učinke, ki jih ima na poslušalca. Prepoznamo lahko, da glasbeniki resnično mislijo in čutijo, kar razlivajo v zgoščeno samosvojo tvarino v obliki zvočnega objema. Zvočijo s pomočjo nastavljenih motivov, ki jih preoblikujejo v smislu spremembe poteka njihove melodije ali pa v smislu fragmentarnega nadaljevanja uporabe slišanega. Kakorkoli že, popolna dematerializacija jim pomaga s presedlanjem v bolj elementaren svet, v katerem pa še vseeno vlada linearna melodija, ki jo bogati poliritmika, delujoča v responzorialni maniri.
Prizemljenost zasedbe Širom uteleša navigiranje po nemalo svetovih in njihovi obširni naravi. Trio to krmarjenje pionirsko dostavi v obliki enovite plošče, z mnogo zasanjanih sfer, ki se vznemirljivo pomikajo v dovzetno polje našega poslušanja. Bohotenje s pomočjo raznovrstnega inštrumentarija tako kot s prejšnjimi izdajami zopet poboža naše slušne končiče, trojici pa se širom vsega, kar je konkretnega na tem svetu, uspe še globlje zasidrati v razprostranem polju raziskovanja počela bivajočega.
