Objavljeni posnetek je prvi poskus, recimo temu alternativne recenzentske metode, poimenovane Besedičenja, ki si za osnovo vzame kolektivno diskusijo o dani plošči, posnetku, tudi živem koncertu. Cilj v ozadju je predvsem nekakšen poskus revitalizacije recenzentske forme, še zlasti pri obravnavi robnih in/ali eksperimentalnih glasbenih poskusov, kjer kritiki pogostokrat zapademo v nekoliko suhoparne, hladne analitične pristope, ki določeno, bodisi formalno bodisi vsebinsko izredno abstraktno, delo s končnim tekstom običajnim bralcem/poslušalcem le še bolj odtujimo oziroma zvlečemo v dodatna polja abstrakcij in visokoletečih interpretacij. Pričujoči diskurzivni pristop prav tako omogoča metodo spoznavanja mlajših, neizkušenih piscev z robnimi muzikami, predvsem v smislu ustvarjanja prostora za diskusijo bolj sproščene narave in brez nepotrebnih intelektualističnih zavijanj.
Formula pristopa je preprosta. Najmanj dva recenzenta si album, posnetek najprej sama pri sebi preposlušata, pripravita osnovne zapiske, asociacije, komentarje ipd., se kasneje srečata in diskusijo posnameta. Posebnih vodil ni, razen če se recenzenti za to dogovorijo vnaprej.
Za prva Besedičenja sta se zbrala Luka Hreščak in Julijan Lavrič in družno zapopadla ploščozačetki in konci narodnozabavne glasbe, ki jo je t .i. ansambel nojzeta slaka izdal novembra lani pri ŠOP Records. Gre za nekakšno igračkarsko ploščo, ki v srži nosi klišejske forme, motive, ritmične oblike itd. domače narodnozabavne glasbe in jih postavlja v nove zvočne situacije, zvečine povsem nepredvidljive, v nekih trenutkih bi lahko rekli že kar komične. V debati se je razkrilo mnogo intrigantnih pomislekov, začenši s mislijo o optimalnem načinu obravnavanja tovrstnih, ne nujno najbolj »resnih« glasbenih poskusov. Koliko torej lahko kontekst ustvarjanja in osnovna namenska dispozicija avtorja vodi v različne interpretativne poti in kako lahko hitro ob nepoznavanju omenjenega zaledja zapademo v, po domače rečeno, iz riti privlečene, abstraktne interpretacije.
Drugi pomemben poudarek diskusije je bil denimo razmislek o narodnozabavni glasbi v kontekstu razmerja metropola-periferija, splošnem doumevanju tovrstne muzike v Ljubljani, še posebej v »alter« skupnostih. Kakšna je dejanska razlika med vaško veselico z narodnozabavno glasbo in koncertom Matter denimo, ki jih avtor plate ravno tako zvočno umešča v svojo defragmentirano, nojzersko glasbeno sliko?
Več na posnetku!
