IZJAVA ZA JAVNOST
V liberalizmu zapazimo precej več kulturnega fetišizma kakor sicer. Gre za spontan, večinski pogled, po katerem naj bi bila »kultura bolj kulturna od drugih področij — na primer in zlasti od politike — samo zato, ker je kultura«. Ko ta pogled prepletemo s konzervativistično premiso, po kateri so v kulturi zvečine »lenuhi in paraziti, ki čemijo na državnih in občinskih jaslih«, in ko mu pridodamo liberalistično fantazmo, spričo katere je tako imenovana civilna družba v glavnem omejena le na nevladništvo, imamo precejšnjo težavo. Tukaj se nam je ukvarjati z eno izmed njenih najpogostnejših pojavnosti: s protagonistkami, protagonisti, ki živijo in delujejo v prepričanju, da je vsakršna alternativa odveč; da velja v obdobju precej porušenih družbenih (produkcijskih) razmerij ravnati, kakor to počne večinski del političnega razreda, in to predstaviti kot »normo«; »normalnost«. Nikakor ni naš namen, da ugibamo, ali so bile tudi malverzacije z našim združenjem plod gole inercije, ki ne prepozna in noče prepoznati svojih lastnih goljufij in prevar, vsekakor pa smo po zakonu o društvih javnost dolžni opozoriti, v kakšno igro smo bili pahnjeni zadnje mesece. Del nekdanjega članstva Združenja Centralala si namreč želi sodnega epiloga … Kakor poročajo z upravnih enot, je teh in takšnih potez v društvih kar precej; če temu pridodamo še znano agresivnost, s kakršno nekateri kandidati in kandidatke za subvencije v svoji samozaverovanosti osebno nadlegujejo člane in članice komisij, ali vztrajne in nadležne obiske ministrstva, s katerimi prenekateri izsiljujejo in opozarjajo nase in na svoj pomen, potem uvidimo, da kulturniško polje ni prav nič drugačno od drugih. Delavski odbor sindikata za kulturo in ustvarjalnost Zasuk, navsezadnje, redno prejema alarmantna poročila, po katerih poleg neplačevanja in podplačevanja zunanjih sodelavk, sodelavcev mrgoli seksizma, nepotizma, šušmarjenja, uzurpacij in drugega nasilja. Pred nami je historiat, ki je predvsem — zelo žalosten, ker ti nož v hrbet zabodejo kolegi. In kot je naivno, da se čudimo, kako je mogoče, da v Evropi leta 2023 divja vojna, tako je naivno tudi prepričanje, da sta kultura in ustvarjalnost področje samih žlahtnih in posebnih ljudi. Slednji, torej posebni, utegnejo biti tudi zelo-zelo posebni.
***
Predsednik društva Centralala, združenja za spodbujanje glasbene kulture, László Imre Juhász od leta 2019 ni sklical niti enega občnega zbora članov in članic društva. Še več, z domnevno zastopnico društva Natašo Serec sta si drznila za hrbtom oziroma brez vednosti drugega članstva na enoletni projektni razpis Ministrstva za kulturo Republike Slovenije prijaviti projekt Edicija FriForma in za leto 2021 na račun Centralala zanj tudi prejela 1.286,35 evra. Nista povedala, da bosta zadevo prijavila, niti ne, da sta to naredila, in prav tako nas nista obvestila, potem ko so bili rezultati obelodanjeni. Centralala ni v vsej svoji zgodovini nikdar razpravljala o tem, da naj bi podpirala obstoječe programe oziroma samostojne projekte svojega lastnega članstva. Založništvo glasbenih nosilcev zvoka in organizacija koncertov na ta način ni bila nikdar omenjena kot primarna dejavnost združenja. Glavna dejavnost združenja Centralala je namreč izdajanje revij in druge periodike (58.140).
Kljub opozorilom s strani članstva sta vajo ponovila tudi v letu 2022. Spet smo — povsem po naključju — ugotovili, da sta člana in zastopnika združenja Centralala László Imre Juhász in Nataša Serec na razpis Ministrstva za kulturo RS ponovno samovoljno prijavila projekt, tokrat FriForma+ A/V, ki se v javnosti predstavlja kot projekt KUD Mreža (sic!). Projekt je bil s strani Ministrstva za kulturo finančno podprt v višini 8.400,00 evrov. Brez vednosti članov, članic združenja je bila poslana tudi aplikacija na Javni sklad Republike Slovenije za (ljubiteljske) kulturne dejavnosti. Prošnja je vnovič zadevala reči, ki po društvenem dogovoru sploh niso bile predmet naše dejavnosti — prijava je bila namreč podana na javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture za leto 2022. Predlog je bil sicer zavrnjen, a šlo je za nakup tehnične opreme (zahtevek za projekt nakupa avdio opreme) …
V skladu z Zakonom o društvih, po katerem lahko občni zbor skliče ena petina članstva, smo v sredo, 19. oktobra 2022, ob 16. uri v klubu Gromka organizirali občni zbor združenja Centralala. Udeležili smo se ga Luka T. Zagoričnik, Špela Trošt, Tomaž Grom, Brane Zorman in Miha Zadnikar. Po dnevnem redu, ki je obsegal upravljanje in delovanje združenja Centralala (pogled nazaj in oblikovanje smernic delovanja), kršitve članov združenja Centralala in razno, smo iz združenja zaradi grobih kršitev izključili predsednika Lászla Imreta Juhásza in domnevno zastopnico Natašo Serec ter za novega predsednika izvolili Miha Zadnikarja, za zastopnika Špelo Trošt in Luka T. Zagoričnika, sedež združenja pa prestavili na Trebinjsko ulico 2, 1113 Ljubljana. Člani združenja so se soglasno odločili, da se z zadevo seznanijo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestno občino Ljubljana — oddelek za kulturo, Asociacijo in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Ker članstvo ni imelo dostopa do temeljnega akta združenja, smo na Upravno enoto — obenem z vlogo za zgoraj izglasovane spremembe — vložili tudi prošnjo za kopijo temeljnega akta. Posledično in skladno s temeljnim aktom smo nato 14. novembra 2022 še enkrat sklicali občni zbor, potrdili vse na prvem zboru izglasovane predloge in tokrat (skladno z navodili Upravne enote) izvolili za predsednika in edinega zastopnika Združenja Centralala Miha Zadnikarja.
Upravna enota Ljubljana nas je po opravljeni proceduri ponovne registracije tudi opozorila, da je bila Nataša Serec kot druga zastopnica društva ob zadnji registrirani spremembi zastopnikov v Registru društev vpisana na podlagi temeljnega društvenega akta z dne 22. septembra 2015 in ne na podlagi tedaj veljavnega temeljnega akta z dne 16. julija 2019, saj je društvo tedaj vložilo vlogo za spremembo zgolj enega zastopnika, ni pa vložilo tudi vloge za odstranitev drugega zastopnika na podlagi novo sprejetega temeljnega akta z dne 16. julija 2019 …
Štirinajstega decembra 2022, ko se nam je posrečilo izpeljati še zadnje dejanje (preklic bančnih kartic), je bančni račun izkazoval stanje 27,66 evra.
Tako László Imre Juhász kakor Nataša Serec in podpredsednica KUD Mreža Ana Grobler so bili, potem ko je bila na novi sedež Združenja Centralala poslana vsa dokumentacija, marca 2023 obveščeni, da je bilo na KUD Mreža brez kakršne koli podlage (prejetega računa ali pogodbe) s TRR združenja Centralala nakazanih 981 evrov, od tega 10 evrov kot nakazilo 950 evrov za prejet račun v znesku 940 evrov, 970 evrov za projekt Munk brez podlage in en evro prav tako brez podlage. KUD Mreža bi morala torej ta sredstva vrniti na TRR Centralala. Tega že od marca ni storila, zato je bil pred kratkim sprožen tudi postopek za sodno izterjavo zneska v višini 981 evrov, ker ni dokumentacije in so torej transakcije nezakonite, še več: računovodsko stanje pokaže raznolične datume …
To pa sploh ni vse: 9. maja 2022 je bila namreč na Upravno enoto Ljubljana podana vloga za spremembo naziva društva, njegove namembnosti in za spremembo temeljnega akta: po novem oziroma z idejo Lászla Imreta Juhásza in Nataše Serec naj bi se bila Centralala spremenila v združenje za sodobne umetnosti OnRizom, sedež naj bi imela tako na Masarykovi 24 (naslov KUD Mreža, katerega predsednica je Nataša Serec!) in na Verovškovi 43 (domač naslov obeh proslulih protagonistov), njegova glavna dejavnost pa naj bi bila: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje (90.20). Iz priložene dokumentacije je tudi razvidno, da je imelo društvo Centralala, združenje za spodbujanje glasbene kulture, 9. aprila 2022, ob 15.30 v prostorih KUD Mreža na Masarykovi 24 v Ljubljani izredni občni zbor, ki sta ga pripravila László Imre Juhász in Nataša Serec, navzoča pa sta bila tudi dva fantomska člana — Ana Grobler (tudi podpredsednica KUD Mreža, ki ga sicer vodi Serec) in Sebastian Krawczyk (član KUD Mreža). Namen? Očitna uzurpacija, prevzem združenja Centralala.
Po posvetovanju Nataše Serec s CNVOS in advokatinjo (oboje je bilo plačano iz sredstev Centralala; pravzaprav je šlo za projektni denar oziroma republiška proračunska sredstva Ministrstva za kulturo, namenjena Friformi A/V!), je ta — vsaj po datumu sodeč — umaknila vlogo in prekinila postopek. Novembra 2022 je bil zahrbtni postopek torej na mah ustavljen …
Javnosti se za konec opravičimo za obseg administrativnega jezika. Glede oblikovanja smernic delovanje zaradi pomembnosti in obiskanosti platforme oz. e-časopisa Centralala, medija, ki je prijavljen v razvidu pri Ministrstvu za kulturo, smo že na lanskem občnem zboru predlagali, da se članice in člani združenja ponovno intenzivneje posvetijo spletni platformi Centralala in k sodelovanju povabijo nove ljudi. V mesecih osvežitve delovanja Centralala smo k delu pritegnili Luka Hreščaka in Brigito Gračner. Slednja se je že prej izkazala pri pisanju prošenj in poročil, navsezadnje je njeno delo obrodilo sadove pri medijskem razpisu, za katerega smo v letu 2023 prejeli 16.000 evrov (projekt: Pisanje o glasbi skozi širše kontekste trga, sodobnih medijev, politike, kulturnih politik, obidentitetnih politik, grajenja skupnosti in novih zmožnostih sobivanja v medijskem prostoru), trenutno pa se udejstvuje tudi pri objavah koncertnih in sorodnih dejavnosti. Mladi pisec in glasbeni teoretik Luka Hreščak je prevzel vlogo urednika spletnih vsebin. Prvi rezultati so lepo vidni na naslovu centralala.si.
za društvo Centralala, združenje za spodbujanje glasbene kulture, 11. julija 2023:
Miha Zadnikar, predsednik
Vloga za spremembo imena, naslova in temeljnega akta društva